Tiskane izdaje
Recepta za zanesljivo pot na želeno gimnazijo torej ni. In čeprav nezadovoljstvo zaradi takega sistema traja že leta, se stroka in politika otepata odgovornosti. Šola v prvem krogu izbere dijake za 90 odstotkov razpoložljivih mest na podlagi razvrstitve po točkah, ki so jih zbrali z ocenami obveznih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole. V drugem krogu je na razpolago še deset odstotkov mest na šolah z omejenim vpisom in prosta mesta iz prvega kroga. Rezultati nacionalnega preverjanja znanja štejejo le, če se na spodnji meji znajde več kandidatov z istim številom točk.
Kljub očitkom z vseh strani, da je uspeh kandidatov prevečkrat odvisen od sreče in da je povzročil inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, dlje od ustanovitve in nekaj sestankov delovnih skupin ni prišlo nobeno šolsko ministrstvo.
Petica na eni šoli
Edino objektivno merilo je zunanje preverjanje znanja, so prepričani. Učenci z boljšim uspehom naj dobijo več možnosti za vpis na želeno šolo. Zato je treba zagotoviti čim bolj primerljivo ocenjevanje. »Znano je, da so razlike med šolami že takšne, da določeno znanje na eni šoli prinese petico, na drugi pa kvečjemu trojko,« opozarjata Robert Puh in Janko Korošec, člana delovne skupine aktiva, ki se je ukvarjala s to problematiko.
Skupina je pripravila osnovna izhodišča in jih strnila v štirih točkah. Merila morajo imeti zadostno napovedno vrednost uspeha v srednji šoli, biti morajo objektivna in nagrajevati za prizadevno delo v osnovni šoli ter imeti manjši povratni vpliv na delo v osnovni šoli kot sedanja. Starši smo heterogena skupina, poudarjata, a za omenjenimi izhodišči lahko stojimo, saj jih je delovna skupina pripravila s premislekom in na podlagi dolgoletnih izkušenj. Nanje se Robert Puh lahko povsem legitimno opira, ko v delovni skupini na ministrstvu zastopa stališča staršev. Nadaljnji koraki pa so seveda stvar stroke in politike.
S tem ko so svojega predstavnika vključili v delovno skupino za oblikovanje novih meril – v prejšnjem mandatu jo je imenoval minister –, je starševska organizacija že dosegla svoj temeljni cilj. Želeli so namreč, da so vključeni vsi deležniki, tudi tisti z osnovnošolske ravni. »Dosedanji pogovori v tem krogu so bili zelo korektni, soglašali smo, da so sedanja merila neustrezna, in se začeli pogovarjati o konkretnih rešitvah. Upamo, da z novim mandatom ta skupina ne bo razpuščena. Škoda bi bilo vse delo spet začeti znova, saj smo na treh sestankih že marsikaj naredili,« pravi Robert Puh. O podrobnostih pa zaradi korektnosti do drugih članov skupine ni hotel govoriti.
Največja teža
Neuradno smo izvedeli, da so pri pripravi predlogov konkretnih rešitev že precej napredovali. Strinjali so se, da bi dobile večjo težo ocene pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku.
To pomeni, da so slišali glas staršev, kajti v svojem vsebinskem predlogu ene od možnih rešitev, ki so jih zapisali v svojem internem dokumentu, so se zavzeli prav za to.
Vpis omejujejo večinoma na srednjih šolah splošnega programa (gimnazijah), poleg tega so to tudi temeljni maturitetni predmeti, sta njihova argumenta.
Pri ocenah drugih obveznih predmetov predlagajo upoštevanje ponderiranih ocen, pri čemer bi bil ponder število tedenskih ur posameznega predmeta. Pri tem bi izvzeli predmete, ki so jih v nekdanji osemletki ocenjevali besedno. S prvo skupino predmetov bi učenec lahko zbral največ 45 točk, v drugi skupini pa 15, skupaj torej 60. (Podobno so se ocene upoštevale v merilih v zadnjem obdobju osemletke, za vpis v šolsko leto 2005/06.) Tako bi učenec lahko zbral vse točke, tudi če ne bi imel samih odličnih. Zmanjšal bi se pritisk, da morajo biti ocene v zadnjem triletju čim višje, in sčasoma bi opustili mišljenje, da je edina primerna ocena petica.
Eksterni izpiti da, toda kakšni
Dodatnih največ 30 točk, vsekakor pa manj, kot bi bilo tistih iz ocen, bi si učenec prislužil z zunanjim preverjanjem znanja pri matematiki in maternem jeziku, lahko tudi tujem jeziku, je še predvideno v predlogu. Večina staršev se namreč že ves čas zavzema za zunanje preverjanje znanja s selektivno funkcijo. Tudi v tej točki iščejo vzporednice z že omenjenimi merili, ki so veljala pred dokončno uvedbo devetletke. Vendar rezultati nacionalnega preverjanja znanja zdaj te funkcije nimajo, saj so zastavljeni tako, da pokažejo kakovost pouka pri posameznih predmetih na določeni šoli, učencu pa razkrijejo njegova močna in šibka področja.
V delovni skupini so se po naših informacijah že resno pogovarjali o eksternih izpitih s selektivno funkcijo, a so se ustavili pri vprašanju, kdo bi sploh sestavil ustrezne naloge, ki ne bodo kazale le faktografskega znanja, temveč tudi kompetence. Razmišlja se tudi o tem, kolikšen delež pri končni vsoti točk naj pripade ocenam. Kristijan Musek Lešnik, ki je bil v delovno skupino imenovan kot predsednik državne komisije za nacionalno preverjanje znanja, je potrdil, da so se v skupini strinjali, da je treba merila spremeniti. Strinja se s predlogom, da poiščejo eksterno merilo, lahko tudi v kombinaciji z ocenami. Vendar tudi opozarja, da vloge eksternih izpitov ne more prevzeti nacionalno preverjanje znanja, če hočemo ohraniti njegovo vlogo pomembne povratne informacije o kakovosti pedagoškega dela v šolah.
Eno od možnih rešitev vidi v smeri, ki jo je nakazala bela knjiga – v pomiku nacionalnega preverjanja znanja iz devetega razreda v osmi (zunanje preverjanje je predvideno tudi v šestem). To bi v zadnjem letu šolam omogočilo, da bi načrtovale delo tako, da bi dopolnile morebitne vrzeli v znanju in izpeljale »sprejemni izpit« za učence, ki se vpisujejo na šole z omejenim vpisom.
