Tiskane izdaje
Zagreb – Deset let po odpravi obveznega služenja vojaškega roka namerava hrvaško obrambno ministrstvo ustanoviti šest rezervnih pehotnih polkov. Pozive so poslali 18.000 posameznikom, od katerih se jih je odzvalo 12.000. Izmed teh jih bodo zdaj izbrali 9000 in jih namestili v skladu z bojnim razporedom.
Pozive so poslali moškim, mlajšim od 55 let, in ženskam, mlajšim od 50 let. K sodelovanju so povabili posameznike, ki so odslužili vojaški rok ali sodelovali v domovinski vojni oziroma opravili prostovoljno usposabljanje v Hrvaški vojski. Za tiste, ki se niso odzvali pozivu, je predpisana kazen, ki znaša od 150 do 700 evrov. Poziv je mogoče zavrniti zaradi bolezni ali težkih družinskih razmer, pa tudi zaradi ugovora vesti, kar je izkoristilo le 52 vojaških obveznikov.
Obrambno ministrstvo za oktober in november načrtuje usposabljanje poveljniškega kadra in deficitarnih vojaških strokovnih dejavnosti v Zagrebu in Splitu. V tridnevno usposabljanje bo v Zagrebu vključenih 150, v Splitu pa 105 rezervistov, organizirali bodo tudi devetdnevne vojaške vaje na vojaškem poligonu v Grašincih za 150 pripadnikov osiješkega pehotnega polka. Število udeležencev vojaških vaj je omejeno tudi zaradi pomanjkanja denarja, saj je letos za njihovo usposabljanje predvideno zgolj 200.000 evrov.
Po najnovejših podatkih indeksa bojne moči Global Firepower je Hrvaška med 126 ocenjenimi državami na 68. mestu. Foto: Danijel Soldo/Cropix
Kdo bo kril stroške?
Ustanavljanje rezervnih pehotnih polkov ni vznemirilo zgolj vojaških obveznikov, od katerih se tretjina iz neznanih razlogov ni odzvala na pozive, temveč tudi delodajalce, ki se sprašujejo, kdo bo nadoknadil stroške zaposlenih v času, ko bodo ti na vojaških vajah. Z obrambnega ministrstva so odgovorili, da imajo delodajalci pravico do nadomestila stroškov za plače in druge materialne pravice rezervistov, ki bodo poklicani na izvajanje vojaške obveznosti, in da jim bo ministrstvo ta nadomestila izplačalo brez zadržkov. Obrambno ministrstvo hkrati vsem brezposelnim in upokojencem zagotavlja, da bodo med vojaškimi vajami obdržali vse pravice, vsem sodelujočim pa bodo izplačali tudi dnevnice, in sicer po 20 evrov na dan.
Čeprav se o ustanovitvi šestih rezervnih pehotnih polkov govori že od leta 2014, se je delo v zvezi s tem občutno pospešilo, ko je na čelo ministrstva za obrambo prišel Damir Krstičević. Ta vojni general, ki o sebi raje govori kot o vojaku, ne pa kot o ministru, ob vsaki priložnosti poudarja potrebo po krepitvi hrvaških oboroženih sil. Poleg ustanavljanja rezervnih polkov Krstičević napoveduje tudi vrnitev aktivne vojske v vojašnice v Varaždinu, Sinju in Vukovarju.
S Krstičevićevim prihodom se je začela hitrejša modernizacija dokaj zapuščene Hrvaške vojske. Iz Nemčije so nabavili močne samovozne havbice PzH 2000 za 60 milijonov evrov, oklepna vozila patria pa opremljajo z izraelskimi daljinsko vodenimi bojnimi postajami, za kar so do zdaj porabili 12 milijonov evrov. V operativno uporabo so uvedli bojne helikopterje kiowa warrior. Nabavili bodo tudi 12 brezpilotnih letal, vrhunec modernizacije pa bo nakup eskadrilje bojnih letal, za katere so že objavili razpis, kar bi lahko – odvisno od vrste letal in opreme – stalo vrtoglavih od 500 milijonov do milijarde evrov. Krstičević poleg nadaljnjega razvoja hrvaške jurišne puške napoveduje tudi gradnjo domače tovarne streliva. Hkrati se tudi čedalje pogosteje omenja možnost ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Dejstvo je, da si dolgoročnega delovanja rezervne sestave ni mogoče zamisliti brez ponovne uvedbe prostovoljnega ali obveznega služenja vojaškega roka.
Minister za obrambo Damir Krstičević. Foto: Ante Čizmić/Cropix
Vse to zahteva povečanje izdatkov za obrambo. Letošnji proračun so s 533 milijonov povečali na 586 milijonov evrov, drugo leto naj bi znašal 613 milijonov evrov, leta 2019 pa 640 milijonov evrov. Končni cilj je od sedanjih 1,23 odstotka doseči 2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je najmanjša vsota, ki jo ZDA pričakujejo od držav članic Nata.
Nezaupanje v soseščini
Posodabljanje in krepitev hrvaških oboroženih sil s precejšnjim nezaupanjem spremljajo v sosednjih državah, zlasti v Srbiji. V odgovor na načrtovano nabavo bojnih letal (najverjetneje F-16) so Srbi že dobili »v dar« šest letal mig-29 iz Rusije, v posodobitev katerih bodo vložili 180 milijonov evrov. Iz Rusije pričakujejo tudi nove tanke, oklepna vozila, pa tudi močen protiraketni sistem S-300. Po najnovejših podatkih indeksa bojne moči Global Firepower je Hrvaška med 126 ocenjenimi državami na 68. mestu, Srbija je 15 mest nižje, Slovenija je na 43. mestu, BiH pa skoraj na koncu seznama – na 120. mestu.
V intenzivnem oboroževanju, ustanavljanju rezervnih enot in napovedih uvedbe obveznega služenja vojaškega roka nekateri že vidijo militarizacijo jugovzhodnega dela Evrope, ki utegne imeti pogubne posledice za težko vzpostavljen in še vedno krhek mir. A za zdaj je vse pod nadzorom, saj se države tega območja še zdaleč niso približale omejitvam za pet vrst orožja – tanke, topove, oklepna vozila, helikopterje in bojna letala –, ki jih določa daytonski sporazum.
