Vračanje nacionaliziranega: kdo vse je opetnajstil Bornove dedinje

Ljubljana – Kriminalisti že dobri dve leti preiskujejo več ljudi, povezanih v eno največjih denacionalizacijskih zgodb pri nas – vračanje nacionaliziranega premoženja potomcem kranjskega barona Karla Borna. A kljub »obsežni in prepleteni zadevi« je namestnica vodje kranjskega državnega tožilstva Marija Marinka Jeraj za Delo poudarila, da prvo ovadbo s kranjske policijske uprave pričakujejo maja.

Kriminalisti, ki so v zvezi s tem med drugim opravili pogovor z nekdanjim ustavnim sodnikom Lojzetom Udetom, na tožilstvo v zadevi Born torej ne bodo poslali zgolj poročila, temveč mu bodo osumljene ovadili. Po naših neuradnih informacijah bo ovadb več.

Več kot 3600 hektarov Bornovih gozdov, ki se raztezajo na slabi četrtini celotne površine občine Tržič, je Bornovim dedinjam pomagal pridobiti tržiški podjetnik Anton Tone Jazbec, znan predvsem po za denacionalizacijske upravičence ugodno končanem vračanju blejskega hotela Toplice. V dober teden dni starem izvedenskem mnenju ljubljanskega izvedenca za ekonomijo Marka Pogačnika, ki je proučil vrednost Jazbečevih intelektualnih storitev pri vodenju denacionalizacijskega postopka za premoženje barona Borna, Jazbec o svojem delu ponosno izpove, da »tolikšnega denarja – sedem milijonov evrov odškodnin in drugih prihodkov, plus vrednost vrnjenih gozdov v kompleksu v tržni vrednosti več kot 72 milijonov evrov, najbrž ni dobil v Sloveniji nihče iz denacionalizacijskih postopkov«.

Bornove gozdove, ki se na južnem pobočju Košute in po njenem predgorju raztezajo na 746 do 2136 metrov nadmorske višine, gravitirajo pa v dolino Tržiške Bistrice, je sodni cenilec in izvedenec za gozdarstvo in kmetijstvo Andrej Avsenek ocenil na dobrih 35 milijonov evrov, od katerih naj bi jih štirinajst odstotkov pripadalo Jazbecu. Doslej je od 7,3 milijona evrov provizije, pravi, prejel zgolj četrtino. Medtem ko Jazbec 94-letni Marii Louisi Hedwigi de Peič še vedno ureja postopek za povrnitev 806 hektarov Bornovih planin, je druga baronica Elisabeth Maria Antonia Born Ortner pred dvema letoma Jazbeca odslovila in proti njemu po mariborskem odvetniku Bojanu Grubarju vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve goljufije in izneverjanja. Jazbec naj bi jo opetnajstil za več milijonov evrov oziroma kot pravi odvetnik Ortnerjeve, bi Jazbec od nje moral prejeti zgolj 750.000 evrov, ker da sta se tako dogovorila, »poleg tega pa je Jazbec s prevaro dosegel podpis darilne obljube, na podlagi katere je pridobil lastninsko pravico na velikem številu nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so po Gursovi cenitvi ocenjene na 1,2 milijona evrov. V lasti pa ima še hidroelektrarno Pristava, ki ima zgrajene električne zapornice na reki Bistrici in ji pripada 600 metrov betoniranega vodnega kanala, kar skupaj znese najmanj tri milijone evrov.«

Za prijatelje

Med Jazbečevo ekipo, ki je izučenemu avtomehaniku pri svetovanju Bornovim dedinjam pomagala s pravnimi mnenji, je tudi nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. Ta je po lastnih besedah za Jazbeca spisal zgolj dve mnenji, »šlo je za eno stran, ne več, kar sem policiji tudi pojasnil v dopisu«. Pravi, da za svoje delo ni dobil plačila, ker je prijatelju pomagal pro bono. V denacionalizacijskem spisu Udetovih računov res ni, a po naših podatkih Ude ni spisal le dveh mnenj, temveč štiri. Prvo (petstransko) pravno mnenje je podpisal avgusta 2001, drugo, dvostransko mnenje »O načinu in obliki podržavljenja premoženja 27. 11. 1957 umrlega dr. Karla Borna« je spisal novembra 2006. Tretje, konec maja 2008 napisano Udetovo mnenje se dotika lastninske pravice na hidroelektrarni Dovžanka v Jelendolu in bi bilo lahko podlaga za to, da je država dve leti kasneje Bornom oziroma Jazbecu vrnila HE Pristava v naravi. Ude je namreč jasno zapisal, da »v postopku denacionalizacije ne bi bilo pravilno, če bi ločili denacionalizacijo nepremičnine in denacionalizacijo strojne opreme«. Njegovo zadnje (dvostransko) mnenje je s 27. marca 2011, predmet Udetovega pisanja pa je pravica do odškodnine Bornovih dedinj po predpisih Avstrije.

Poleg Jazbeca je zaradi suma protipravne pridobitve premoženja Ortnerjeva kazensko ovadila tudi posameznike iz družbe Born, ki jo je po delni vrnitvi posestev zaradi potreb sečnje ustanovila pred enajstimi leti. Družbenik in direktor Martin Šetinc je po prepričanju Ortnerjeve zlorabil njeno zaupanje, s črno sečnjo pa naj bi tudi grobo kršil gozdarsko zakonodajo, ogrožal naravno okolje in oškodoval lastnike gozdov. Šetinc je za Delo povedal, da se »na tako nizki nivo dialoga, kot ga zaradi svojega mariborskega odvetnika po novem uporablja gospa Ortner«, ne bo spuščal. Črne sečnje po njegovem ni bilo, trdi tudi, da ni ničesar ukradel: »Zadeva se bo izkristalizirala na sodišču, povem pa lahko le to, da nisem ukradel niti kubika. Vso sečnjo je odkazal zavod za gozdove, poleg tega bi se v primeru goloseka zagotovo premaknila gozdarska inšpekcija, pa se doslej ni.« Obratno kaže več kot 40.000 evrov vredna ekspertiza ljubljanske biotehniške fakultete, ki jo je naročila Ortnerjeva. Da je bila oškodovana (tudi zaradi domnevno nezakonitih gotovinskih dvigov Šetinca oziroma zaradi prenizko vrednotenega vložka v družbo ob prenosu njenega deleža Šetincu), meni tudi predstojnik inštituta za računovodstvo in revizijo na ljubljanski univerzi Simon Čadež, ki je o tem spisal tudi strokovno mnenje: škodo Ortnerjeve je ocenil na slabe 4,4 milijone evrov.

Prek vlade

Poleg odškodnin in v naravi vrnjenih površin, dodeljenih na podlagi 26 pravnomočnih odločb med letoma 2003 in 2012, za realizacijo katerih je moral Jazbec, kot pravi, med drugim dve leti brskati po beograjskih arhivih, sta Bornovi dedinji decembra 2010 dobili v naravi vrnjeno tudi hidroelektrarno Pristava s pripadajočimi zemjišči. To je unikum, saj se hidroelektrarn, ker so neločljiv del električnega omrežja, v Sloveniji praviloma ne vrača v naravi. Za to, da sta dedinji elektrarno dobile nazaj v naravi, je morala Jazbečeva ekipa, kot piše v Pogačnikovem mnenju, celo »odpraviti vladni sklep o nevračilu elektrarn v naravi«, kar po Jazbečevih besedah »nikakor ni bil lahek posel«. A bil je uspešen in hidroelektrarna z inštalirano močjo 250 kilovatov še vedno deluje, v njej pa je zaposlen samo Jazbečev sin. HE Pristava so Bornove dedinje (takrat je Maria Renata Ludowika Schlosser še živela) leta 2005 v znamenje hvaležnosti, ker uspešno vodi njihov denacionalizacijski postopek, namreč z darilno pogodbo podarile Jazbecu, ki je trenutno skrbnik tudi druge nekoč Bornove hidroelektrarne Dovžanka v Jelendolu.

Župan pa po vetru

Predmet vrnitve Bornovega nacionaliziranega premoženja so bile poleg gozdov tudi nepremičnine. Potem ko so Bornove dedinje od odškodninskega sklada za razlaščeno premoženje, ki ga zaradi v zakonu o denacionalizacijskem postopku določenih ovir ni bilo mogoče vrniti v naravi, dobile odškodnino, je lastnica večine Bornovih nepremičnin postala občina Tržič. Ta je pod vodstvom nekdanjega župana Pavla Ruparja nepremičnine brezplačno prepisala na gorenjsko stanovanjsko zadrugo, ki jih je potem prodajala po tržnih cenah. Nekateri kupci (podatki so znani uredništvu) anuitete za stanovanja v teh objektih plačujejo še danes. Zakaj občina Tržič ne vloži tožbe za ugotovitev ničnosti pogodb o brezplačnem prenosu teh nepremičnin in koliko jih je, smo vprašali župana Tržiča Boruta Sajovica, a nam ni odgovoril. Sporočil je le, da naše navedbe »ne ustrezajo resnici«, med drugim pa je še zapisal, da »bitko na veter z denacionalizacijsko zakonodajo, ki je nesorazmerno napisana v korist denacionalizacijskih upravičencev in pri popravi starih krivic dela nove, bijem že desetletja«. Tega, da mu je denacionalizacijska upravičenka Ortnerjeva konec lanskega septembra za potrebe volitev nakazala tri tisoč evrov, Sajovic ni omenil (glej faksimile).

»V zvezi z obnovami denacionalizacijskih postopkov oziroma v zvezi z odpiranjem starih z denacionalizacijo povezanih vprašanj ima občina Tržič žal slabe izkušnje,« pravijo na občini in poudarjajo, da »je treba skupaj z Bornovimi dedinjami gledati naprej in s skupnimi močmi graditi svetlo prihodnost Tržiča«. V to na občini prištevajo tudi »skupno gradnjo žage«, ki jo je občini predstavil – Jazbec. Investicija naj bi znašala tri milijone evrov, poleg postavitve žage Jazbec tam načrtuje še gradnjo stanovanj: »Zdaj ima Tržič priložnost, ki je ne sme zamuditi. Če žage ne bomo postavili zdaj, je ne bodo nikdar.« Ortnerjeva po naših informacijah ni zainteresirana za gradnjo žage, druga Bornova dedinja pa jo menda podpira.

Skoraj devetdesetletna Elizabeta Ortner pravi, da se je vrnitve očetovih gozdov izjemno razveselila, medse pa so jo sprejeli tudi domačini. »Zato je bilo toliko huje zame, da so me ljudje, ki sem jim najbolj zaupala, tako sramotno prevarali. Naenkrat je bilo 700 hektarov mojega gozda napisanih na podjetje Born in tako so bili vneseni tudi v zemljiško knjigo. Spletke so bile tako zapleteno zastavljene, da tega, kakšno igro se gredo z mano, sprva sploh nisem opazila.«