Vrane v Ljubljani vsako leto 
napadejo tudi nekaj ljudi

Ljubljana – Vrane kot uspešne živali, ki so si v mestu našle gostoljubno okolje, z vsakim letom postajajo številnejše in za prebivalce bolj moteče. Poleg tega, da občasno napadejo ljudi, ker branijo svoje mladiče, lovci opozarjajo tudi, da ubijajo manjše ptice, hkrati pa jih na nelovnih območjih, med katera namreč spada glavno mesto, ne smejo ubijati. Mestna občina Ljubljana se z vranami v praksi ne ukvarja, so zapisali občinski predstavniki. Ocenjujejo, da je vedenje vran svojevrstno, zato je preprečevanje njihovega poseljevanja zelo težavno.

To so inteligentne živali, ki gnezdijo na drevesih, hranijo pa se z več kot 600 vrstami hrane, zato je glavni preprečevalni ukrep proti njihovem razmnoževanju predvsem takšno skladiščenje odpadkov, da ptice ne morejo do njih. Čeprav so omenili, da se jih lahko nadzoruje tudi s pobiranjem jajc iz gnezd in nameščanjem zaščitnih mehanskih ovir, občinski delavci niso zapisali, da bodo to tudi počeli.

Ukvarjajo se bolj z golobjo problematiko, ki so ji letos namenili 20.000 evrov, poudarjajo pa, da je velika ovira v boju proti razmnoževanju golobov predvsem odklanjanje postavljanja golobnjakov v četrtnih skupnostih. V Snagi opažajo, da vrane in drugi ptiči občasno raznašajo smeti iz košev za odpadke, zato razmišljajo o pokrovih.

Vse manj je ptic pevk

S problematiko vran v mestu se podrobno ukvarja Lovska zveza Slovenije (LZS). Njen predsednik Srečko Žerjav je zapisal, da je vranja problematika pri nas pereča nekaj zadnjih let, sodeč po izkušnjah iz tujine, pa se bodo razmere prihodnja leta še poslabšale. Brez dvoma je prejšnja leta v urbanih območjih vse manj petja ptic pevk, saj vrane kot uspešna vrsta uničujejo njihova gnezda in jim jemljejo življenjski prostor.

Meščani pogosto pozivajo lovce k ukrepanju predvsem zaradi vranjih predirljivih klicev, vendar ti na nelovnih površinah, med katere spada Ljubljana, ne smejo loviti. Vsako leto se seznanijo z nekaj napadi, ko se vrane lotijo ljudi, ker branijo svoje mladiče. Za pomoč so prosili tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, vendar, kot pravi Žerjav, v društvu ocenjujejo, da to ni v okviru njihovega delovanja.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ustanovili skupino za reševanje problematike sive vrane, vendar, poudarja predsednik LZS, lovci učinkov za zdaj ne opažajo. Poleg tega so na povečanje vranje populacije vplivali spremenjeni pogoji varstva sive vrane, ki jih je prinesel novi zakon o divjadi in lovstvu. V lovski zvezi upajo, da bo ministrstvo ukrepalo in upoštevalo katerega od predlogov lovcev, predvsem pa si obetajo, da bodo ukrepi ministrstva uporabni in učinkoviti.