Tiskane izdaje
Izračuni ministrstva za finance kažejo, da bi višina povprečnine letos morala znašati 652 evrov, znaša pa kar 130 evrov manj oziroma 522 evrov. Tudi ponujena povprečnina za prihodnji dve leti je bistveno prenizka s stališča občin. Ministrstvo jim je za prihodnje leto ponudilo 524 evrov povprečnine, za leto 2018 pa 530 evrov. V Združenju občin Slovenije (ZOS) so že pred začetkom pogajanj povedali, da ne bodo pristali na manj kot 536 evrov povprečnine. To zahtevo so postavili že lani, vendar je vlada izkoristila možnost in sama določila povprečnino.
Po prvem dnevu pogajanj, naslednjič naj bi predstavniki občin in ministrstva sedli za pogajalsko mizo čez 14 dni, in besedah generalne sekretarke Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmine Vidmar kaže, da je letos dogovor verjetnejši kot lani: »Tokrat je večja pripravljenost na pogovore, najverjetnejša finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je opozorila na makroekonomsko situacijo, ki se sicer lahko spremeni, a je dejala, da se lahko pogovarjamo o višjih povprečninah.« Na prihodnjih pogajanjih naj bi ministrstvo predstavilo, koliko dodatnih evrov lahko primaknejo občinam. Povprečnine, ki so jih predlagali danes, občine gotovo ne bodo sprejele. Da bi bilo določanje povprečnine lažje, bodo ustanovili delovno skupino predstavnikov ministrstva in občin, ki bo dorekla spremembe pravilnika o podprogramih, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine.
Infografika: Delo
Za vrtce in socialoGlede sofinanciranja investicij ministrstvo za prihodnji dve leti predlaga ohranitev sistema, kot so ga uvedli letos, torej možnost nepovratnih sredstev za sofinanciranje v višini dveh odstotkov ter možnost najetja ugodnejših posojil v višini treh odstotkov primerne porabe. Vladna stran je zavrnila predlog predstavnika velenjskega župana Bojana Kontiča, da občinam, katerih prihodki od dohodnine presegajo primerno porabo, teh sredstev ne bi omejevali samo do višine primerne porabe.
Občine predstavnike vlade še vedno opozarjajo na previsoke stroške, največ težav imajo s predšolsko vzgojo in socialnim varstvom. Vladni ukrepi niso dali pričakovanih rezultatov, je dejala Vidmarjeva: »Spremembe zakonodaje pozdravljamo, vendar da bi se občinam znižanje stroškov resnično poznalo, bi morali sprejeti sistemske spremembe.« Dodala je, da so v občinah letos na začetku pogajanj bolj optimistični, opozarjajo pa na slabo finančno situacijo v občinah. Ta sicer ni vidna na prvi pogled, pravi Vidmarjeva: »Občine prestavljajo izdatke iz meseca v mesec, črtajo nekatere postavke, investicij pa tako ali tako ni. Poleg tega nihče v državi nima pregleda, kaj vse morajo občine narediti na podlagi predpisov in je torej obvezno.«
