Tiskane izdaje
»Od lani, ko je bila sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, ki je v ospredje postavila najemni trg, neprofitne najemnine pa naj bi se ob uvedbi stanovanjskega dodatka preoblikovale, se ni zgodilo veliko,« so bili po končani okrogli mizi o izvajanju stanovanjske politike in spremembah področne zakonodaje kritični prav vsi naši sogovorniki. Poudarjali so, da niso izvedeli nič novega.
V razpravi so se ustavili pri vprašanju preverjanja upravičenosti do neprofitne najemnine in poudarjali, da v takih stanovanjih živijo tudi osebe, ki so od pridobitve pravice izboljšale svoj socialni status in do takšne pomoči niso več upravičene. Če bi natančno pregledali upravičence, bi se del nepremičnin gotovo sprostil in lahko bi jih dobili tisti, ki jih zares potrebujejo. Spet so poudarili, da so neprofitne najemnine prenizke, že desetletje se niso spremenile, zato tudi ni čudno, da je ponudbe manj, kot bi si želeli. Tudi s spremembo zakonodaje se, sodeč po razpravi, to ne bo spremenilo. »Za to preprosto ni politične volje,« je dejal eden od sogovornikov. Rešitev so stroškovne najemnine s stanovanjskim dodatkom za tiste, ki ne zmorejo, je bilo spet mogoče slišati.
Direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec je povedal, da bo sklad, ki je z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu dobil večino nalog za uresničitev, projekte lahko izvajal do leta 2020. Nato bo sredstev za zagotavljanje stanovanj, ki jih bo zagotavljal iz lastnih virov, zmanjkalo. Napovedal je nadaljevanje gradnje na ljubljanskem Brdu, kjer so pred dnevi izbrali zmagovalca javnega natečaja za gradnjo 480 stanovanjskih enot, ljubljanska mestna občina bo financirala še gradnjo 175 enot, v soseski Zeleni gaj na Brodu pa bodo v naslednji fazi zgradili še 102 stanovanji za oddajo na trgu. »Dokončujemo še okoli 80 večjih stanovanj, ki jih bomo prodali in denar od tega porabili za gradnjo neprofitnih enot. In to je zadnji projekt republiškega stanovanjskega sklada, namenjen prodaji za trg,« je zagotovil Remec.
Kar 70 odstotkov najemnih pogodb je menda prirejenih
Udeleženci posveta so poudarili, da v Sloveniji potrebujemo evidenco javnih najemnih stanovanj in tudi evidenco potreb za takšne nepremičnine. Nekateri so podvomili o podatku, da potrebujemo 20.000 enot – to bi se pokazalo, če bi izvedli nadzor nad upravičenci, poleg tega, jih je po njihovi oceni gotovo polovica v večjih mestih. Lojze Ude z Inštituta za primerjalno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je poudaril, da nadzor ni dovolj, kar potrjujejo pretekle izkušnje. »Treba je nekaj storiti. Neprofitne najemnine je treba ukiniti, saj ne sledijo stroškovnemu najemu. Stanovanjski dodatek pa bi moral biti vezan na osebo, in to tako, da bi morala oseba vsako leto dokazovati, ali je še upravičena do nje. Dejstvo pa je, da je veliko ljudi, ki stroškovne najemnine ne bi zmogli plačati, zato je treba pred uvedbo preveriti, kdaj jo bomo zmogli financirati. Bi se pa to moralo zgoditi čim prej, saj nepremičnine medtem propadajo, ker lastniki nimajo dovolj prihodka, da bi jih lahko ustrezno obnavljali,« je opozoril Ude.
Udeleženci so se dotaknili še tržnih najemnin in spet poudarili vprašanje obdavčitve. Država od najemodajalcev hoče preveč, zato je sivi trg velik, podatki v javnih evidencah pa so slabi. Anton Kožar z inštituta za nepremičnine ocenjuje, da je kar 70 odstotkov najemnih pogodb prirejenih – cene v njih dosegajo od nič do tri evre za kvadratni meter najemnega stanovanja. »Ljudje sklepajo najemne pogodbe za minimalno vrednost in se tako izognejo plačilu večjega davka od oddajanja v najem, nato pa z najemnikom sklenejo še aneks, o katerem v evidence ni treba poročati,« je dejal Kožar in izpostavil še podatek, da je deklariranih 150.000 praznih stanovanj, kar se mu zdi popolnoma nerealno.
Ob takšnem stanju na trgu evidenca geodetske uprave, v katero poročajo najemodajalci, ne more biti kakovostna. Erna Miklič, ki se na statističnem uradu ukvarja z nepremičninami, je dejala, da najemodajalce premalokrat opomnimo, da morajo podatke sporočati tudi na geodetsko upravo. Poudarila je, da ni pomembno, katera institucija vodi podatke, ampak da je vključitev prava. Iz podatkov, ki jih imamo na voljo zdaj, vrednosti stroškovne najemnine, ki jo potrebujemo za neprofitna stanovanja, ne moremo prav določiti.
Nepremičninski davek
