Tiskane izdaje
Ljubljana - Vrhovno sodišče je pritrdilo upravnemu sodišču in v primeru Koroška dečka odločilo, da je bil odvzem otrok nezakonit, ker bi moral Center za socialno delo (CSD) Velenje počakati na odločitev pristojnega ministrstva, ali da starim staršem dovoljenje za rejniško dejavnost. A dečka ostajata v rejništvu.
CSD Velenje je 30. marca letos z odvzemom vnukov poseglo v ustavno varovano pravico Marije Otorepec do družinskega življenja zato, ker je bilo sporno dejanje izvršeno pred odločitvijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) o vlogi tožnice za dovoljenje za opravljanje rejništva za mladoletna otroka. Vloga je bila sicer pozneje, 11. aprila, zavrnjena, in o tem je zdaj spor pred mariborskim upravnim sodiščem. Vrhovno sodišče se zato do tega vprašanja ni opredeljevalo.
Počasna pravica
»Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bil odvzem otrok nezakonit, neustaven in neskladen s človekovimi pravicami. Temu delu moje pritožbe je ugodilo,« je po izreku sodbe izjavil odvetnik starih staršev Velimir Cugmas in nadaljeval, da pa mu vrhovno sodišče ni ugodilo v zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k babici. »Sodnik je sicer potolažil babico, da lahko ima upanje, da ji bosta otroka vrnjena, a veste, počasna pravica ni nobena pravica,« je rekel Cugmas in spomnil, da Marija Otorepec in Ivan Škratek že več kot pol leta čakata nanjo. Napovedal je, da se bo na odločitev pritožil oziroma zahteval revizijo.
Babica se na telefonske klice ni oglašala, saj so z odvetnikom Cugmasom dogovorjeni, da stara starša ne dajeta izjav, a sta prek družinskih prijateljev sporočila, da jim je odločitev vrhovnega sodišča vlila novih moči v boju za svoja vnuka, ki ju bosta v skladu z odrejenim režimom obiskov spet videla prihodnji teden.
Simona Marko, odvetnica CSD Velenje, je bila nad razsodbo vrhovnih sodnikov presenečena, odločitve o morebitni pritožbi pa še niso sprejeli.
Ponovno potrjena napaka v postopku
»Zamera je, da sem pričakoval, da bo vrhovno sodišče že danes odločalo, da otroka lahko gresta k babici, vendar si je pilatovsko umilo roke, saj bi v tem postopku lahko predhodno vprašanje rešilo samo,« je po razsodbi vrhovnega sodišča, ki mu je večinoma pritrdilo, komentiral odvetnik Velimir Cugmas.
Cugmas sicer meni, da je potrjeno tisto, kar je bistveno - da je bila babica, pri kateri sta dečka živela do takrat, ko so ju predstavniki Centra za socialno delo (CSD) Velenje odpeljali iz vrtca in namestili v rejništvo - kršena ustavna pravica do doma in pravica do zasebnosti. Bo pa vseeno vložil pritožbo oziroma zahteval revizijo postopka. Hkrati je izrazil upanje, da se bo s to razsodbo pred mariborskim upravnim sodiščem nadaljeval postopek - ki je po njegovem prepričanju zamrznjen - pritožbe na odločitev pristojnega ministrstva iz 11. aprila letos, da Mariji Otorepec ne izda dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
»Vrhovno sodišče ni moglo odločiti, da se mladoletna otroka spet namestita na dom tožnice, saj ta zahtevek po vsebini presega možnost odprave posledic nastale kršitve ustavne pravice tožnice ... V tem sporu pa vrhovno sodišče glede na zakonske omejitve ni moglo presoditi, ali je bila odločitev o tem, da se dovoljenje za rejništvo pritožnici zavrne ali ne, pravilna in zakonita, in ji ga v tem postopku ni moglo podeliti,« piše na spletni strani vrhovnega sodišča. Je pa vrhovni sodnik Erik Kerševan babici povedal, da bi ji glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic morali dodeliti otroke, če ji bo uspelo z upravnim sporom na mariborskem sodišču in bi dobila dovoljenje za rejništvo. »Pravico otrok do starih staršev in tudi pravico starih staršev do otrok, je treba varovati ne le pred posegi države, ampak tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov,« so zapisali vrhovni sodniki.
Ostajata v rejniški družini
Odvetnica CSD Velenje Simona Marko je pričakovala, da bo sodišče poudarilo njihove argumente, da v zakonodaji pravica do družinskega življenja ne izhaja iz odnosa med starimi starši in vnuki, ampak med starši in otroki. Po njenem mnenju ni bil poudarek na otrocih, temveč na pravicah odraslih oseb. Če bi Mariji Otorepec uspelo s pritožbo na odločitev ministrstva in bi pridobila dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, bi, po besedah Simone Marko, v CSD spet ugotavljali otrokove koristi. Samo dovoljenje torej ne bi pomenilo avtomatične selitve otrok, ampak bi ju premestili, če bi se pri tej presoji ugotovilo, da je v njuno največjo korist, da sta zaupana v varstvo in vzgojo babici.
»Današanja sodba ne more imeti kakega vpliva na druge postopke pri podeljevanju otrok v rejništvo starim staršem,« je dejala odvetnica in dodala, da CSD Velenje spremlja izvajanje rejništva pri dečkih, ki sta vključena v novo okolje in uspešno izvajata stike z vsemi družinskimi člani. Meni, da je za otroka najprimerneje, da ostaneta v sedanji rejniški družini, saj da naj bi njuno napredovanje kazalo na to, da so bili vsi argumenti CSD primerni.
Ministrstvo se na razsodbo ni odzvalo, češ da ni bilo stranka v postopku. Zaradi postopkovnih napak, ki jih je po upravnem potrdilo še vrhovno sodišče, sta odgovornost v preteklih mesecih že prevzela direktorja velenjskega in slovenjgraškega CSD, Lidija Hartman Koletnik in Jurij Šumečnik.
