Vrnitev gradu v naravi razburja Bistričane

Slovenska Bistrica – Načelno stališče direktorata za kulturno dediščino pri superministrstvu, da nepremičnine v denacionalizacijskih postopkih vrne v naravi, je v Slovenski Bistrici povzročilo razburjenje. Grofovska družina Attems namreč v središču Bistrice zahteva vrnitev velikega grajskega kompleksa.

To bi občini povzročilo nemalo težav. Matjaž Modic, pravnik na direktoratu ministrstva, pravi, da je za vrnitev v naravi več ovir. Vrednost gradu je ocenjena na 2,5 milijona evrov, župan Ivan Žagar pa poudarja, da je občina od leta 1956 vanj vložila prav toliko. Če bo država privolila v vrnitev v naravi, bo občina od države, ki je celoten kompleks leta 1996 opredelila za kulturni objekt državnega pomena, zahtevala skoraj šest milijonov evrov.

Attemsi so imeli pred drugo svetovno vojno največ premoženja v Brežicah in Slovenski Bistrici, v še ne rešenih zahtevkih pa na sodiščih zahtevajo vračilo v naravi. Vlogo za vrnitev odvzetega premoženja so na bistriški občinski komisiji za denacionalizacijo vložili na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, pozneje so se odločili, da bodo ves postopek vodili na sodiščih. Na območju Bistrice poleg grajskega kompleksa zahtevajo še vrnitev več kot 2000 hektarov zemljišč, prevladujejo pohorski gozdovi.

Načelno stališče direktorata za kulturno dediščino je spet razburilo občane, občinske svetnike in župana. Opozarjajo, da vrnitev v naravi, predvsem grajskega kompleksa in površin, opredeljenih za funkcionalna zemljišča, ni mogoča. Svetniki so sprejeli sklepe, naj država za večino zahtevkov izda obveznice. V njem deluje javni zavod za kulturo, ki je osrednji občinski kulturni center. Občina je vanj vložila 2,5 milijona evrov za obnovo in vzdrževanje, še skoraj 3,2 milijona evrov pa za njegovo delovanje.

Matjaž Modic pravi, da bi bilo pred morebitno vrnitvijo v naravi treba ugotoviti dejansko netržno vrednost objektov ter razliko med nekdanjo in sedanjo vrednostjo. Občinski predlogi so po njegovem legitimni, država pa se ne more odreči umetniškim delom, za katere skrbi Narodna galerija. Dosedanji poskusi poravnave niso bili uspešni. Po Modičevih besedah si bo pravobranilka Lucija Gorišek Perc, ki zastopa državo, prizadevala, da pomembnih objektov ne vrnejo v naravi.

Če bi država vrnila kompleks v naravi, bi bila družina Attems upravičena do skoraj 2,3 milijona evrov odškodnine. Po občinskih podatkih so letni stroški za upravljanje gradu 185.000 evrov, s kulturno dejavnostjo pa javni zavod na leto pridobi 30.000 evrov. Čeprav imajo z gradom vsako leto 150.000 evrov izgube, je za občinsko kulturo nenadomestljiv, opozarjajo na občini.

Attemsi bi občini še naprej dovolili uporabo gradu, vendar za najemnino približno štiri evre za kvadratni meter oziroma 140.000 evrov na leto. Odvetnik Rok Fink, ki v postopku zastopa družino Attems, je za Delo povedal, da pričakuje hitro odločitev pristojnih, družina Attems pa meni, da dejavnosti v gradu niso ogrožene, saj so pripravljeni na dogovore.