Tiskane izdaje
Zagorje − Prazgodovinska kmetija Praštirc v Evroparku je to poletje že tretjič začela šteti svoj vek. V zadnjih štirih letih so jo namreč neznanci dvakrat porušili. Kar ni bilo težko, saj je grajena, kot so bile v 6. stoletju pred našim štetjem v Medijski dolini grajene prve naselbine iskalcev železove rude: ograja je iz leskovih vej, bivališče pa iz blizu rastočih dreves.
Kaj povezuje gradnjo replike dvatisočletnega deblaka na ljubljanski Špici in gradnjo prazgodovinske kmetije Praštirc pod zagorskim Ruardijem? V obeh primerih je graditelj arheološka skupina oziroma zasebni neprofitni zavod Stik. Eden od četverice ustanoviteljev, zagorski arheolog Matej Draksler, je koncept prazgodovinske kmetije iz starejše železne dobe − s stanovanjskim objektom, metalurškim oziroma lončarskim obratom, pomožnimi objekti in z glinokopom − pod Ruardijem začel razvijati leta 2013, da bi spodbudil zanimanje za lokalno arheološko dediščino, ki so jo v Zagorju načrtno začeli odkrivati konec 19. stoletja. Dosedanja arheološka bera je bogata, saj je poseljenost Zagorske doline izpričana že v bakreni dobi, v starejši železni dobi pa se je le še stopnjevala.
Mali Gal se je v metalurško delavnico prazgodovinske kmetije Praštirc pripeljal iz Ljubljane.
Zgledovanje po prvih naselbinah
Kljub temu je Zagorje razmeroma malo raziskano z vidika naselbin, pravi Rene Masaryk, strokovni sovodja zagorskega projekta iz skupine Stik. Vzroke za to je iskati v bližnjih Vačah, znanih po situlski umetnosti in po znameniti vaški situli, ter v visoko razviti železnodobni kulturi, zasidrani v konglomeratu naselbin med Ljubljano in Novim mestom, ki se časovno ujema z etruščansko civilizacijo v Italiji: »Poznamo posamezne lokacije, najdišča, točke, grobišča ..., manj pa naselbine.«
Idejni oče Praštirca Draksler je rekonstrukcijo zaselka − kmetije, kakršne so bile nekoč v zagorskem prostoru, zastavil na temeljih predvidenega koncepta gradnje prvih naselbin v Zagorski dolini. »To je bilo obdobje prospektorjev − iskalcev rude, obdobje razmaha obdelave kovin. Z iskalci kovin dolina doživi zametek stalnega prebivalstva in prvih stalnih naselbin z obdelovalnimi površinami. Vzpon železnodobnih civilizacij v tem prostoru je povezan prav z rudarjenjem in najbrž tudi s trgovanjem s kovinami,« razlaga Masaryk, Slovak, ki se je pred petnajstimi leti ustalil v Sloveniji.
Bogata nahajališča lahko dostopnih železa, bakra, cinka in svinca, kakršna so bila v Zagorski dolini pred 5000 leti, običajno privlačijo plenilce, trgovce, pustolovce ... In kraj za goro ni bil izjema, saj so na Ravnah pri Zagorju že pred leti odkrili kamnito orodje in vojaško bakreno sekiro. V kontekstu z odkritimi skeleti je mogoče predvidevati, da so naleteli na grobišče. Ker plana grobišča na območju Slovenije iz tega obdobja niso znana, je ravensko odkritje toliko bolj izjemno.
Streha začasna rešitev
»Izjemni« so tudi začetki Praštirca: v svojem kratkem obstoju je doživel že dva napada. Prvič so neznani storilci konstrukcijo podrli, ko je bila skoraj že zgrajena. Masaryk incident pripisuje premajhni obveščenosti: »Morda je kdo mislil, da so bili v Evroparku hipiji, ki so se izživljali in pozabili pospraviti za seboj.«
Ob ognjišču Praštirca.
Epizoda s kmetijo se je leta 2013 končala tako, da so bili konec leta spet na začetku. V Stiku priznavajo, da kljub trudu komunikacija z lokalno publiko, ki ji je projekt primarno namenjen, morda ni bila najboljša. Zato so v drugo postavili tablo z osnovnimi podatki o Praštircu. Samo v gradnjo ograje iz leskovih vej so vložili najmanj sto ur prostovoljnega dela. Leta 2014 so jim jo skupaj z objekti razdrli čez noč ... Leta 2015 so zastavili še tretjič in pred kratkim začeli prekrivati streho bivalnega objekta »mimo koncepta«. »Sprejeli smo kompromis: prekrili ga bomo s cerado in trstiko, ki sicer ni primerna strešna kritina, daje pa naraven videz in se vsaj konceptualno ujame s tem prostorom. Prihodnje leto bomo vse demontirali. Upam, da bo to zadnji začetek. Če bi bil grd, bi rekel, da je to zdaj potemkijada ...«
V čakanju na obiskovalce
Prvotno neskladje projekta z lokalnim okoljem Stikovi arheologi pripisujejo svojemu konceptualnemu spodrsljaju. »Razvili smo idejo v nekem okolju, ki v resnici nanjo še ni bilo pripravljeno. Prinesli smo koncept trajne gradnje oziroma stalne prenove v okolje, ki je ni vajeno. Ves čas so nas mimoidoči spraševali, kdaj bo zadeva dograjena in bodo hiše stale. Naš namen pa ni postaviti, ampak pokazati, kako so gradili predniki. Na tej točki se je zgodil trk naših idej in lokalnih pričakovanj,« je iskren Masaryk.
S pomočjo Mladinskega centra in občine Zagorje arheologi računajo na razpise in na sofinanciranje, saj želijo, da začne Praštirc resno opravljati svoje poslanstvo v obliki skupnostnega prostora, ki bo publiki služil tudi z vsebino. »Na Praštircu lahko otroci izkusijo učno okolje, kakršnega v razredu ni mogoče: se preizkušajo v žganju keramike, v taljenju rude v metalurški pečici ...« našteva Lea Cesar, vodja pedagoških programov v Stiku. »Lahko pa imajo pri nas ljudje le piknike. Ni nujno, da bo tu kdo stalno navzoč kot v muzeju. Naša kmetija bo preprosto tu in bo čakala,« pravi Masaryk. Da raziskovalci preteklosti v Praštircu ne bodo lačni, jih na tleh čaka ognjišče, na kakršnem so si hrano pripravljali v prazgodovinskih naselbinah.
Lea Cesar.
Masaryk razkriva recept za meso izpod »prapeke«. »Žival je treba očistiti, drobovje odstraniti, ga napolniti z zelišči, naravnimi začimbami, morda še z jabolki in slivami in s soljo. Vse je treba nato oviti v liste koprive ali lapuha, prevezati s trakom in zamazati z blatom. Ko se blatna kepa rahlo posuši, jo zagrebete v žerjavico in čez nekaj ur dobite tudi za današnjega gurmana idealno pojedino. K njej gredo na kamnu popečeni kruhki iz nekvašenega testa.«
