Vrnitev Slovenske turistične organizacije

Negativni turistični trendi: Minister Počivalšek: Večja prepoznavnost Slovenije najmanj v 500-kilometrskem krogu

Objavljeno
29. januar 2015 10.29
Sejem Alpe-Adria v Ljubljani, 28. januarja 2015
Dragica Jaksetič, Znanost
Dragica Jaksetič, Znanost
Ljubljana – Vlada bo danes sprejela zakone, ki bodo omogočili izločitev Slovenske turistične organizacije (STO) iz agencije Spirit. Osamosvojitev bo prišla na vrsto po februarskem zasedanju državnega zbora, naslednja koraka pa bosta kadrovska okrepitev ter zagotovitev stabilnih virov financiranja. Minister napoveduje obrat negativnih turističnih trendov – najprej z »revolucijo v promociji« na tujih trgih.

»Ljudje, ki so konec 90. let ustanovili Slovensko turistično organizacijo, so postavili temelje razvoja slovenskega turizma. Preden se je utopila v Spiritu, je bila močna nacionalna promocijska organizacija in na dobri poti, da bi podprla vse naložbe po letu 2004, ter da bi podjetja pod marelo slovenske prepoznavnosti lažje prodajala svoje storitve v tujini,« je na včerajšnji novinarski konferenci ob otvoritvi sejma Alpe-Adria, turizem in prosti čas dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Denar iz proračuna, od turizma in iger na srečo

Minister namerava STO, »možgane slovenskega turizma«, vrniti na nekdanjo, samostojno pot, za katero pa jo bo treba še popolniti »s pravimi ljudmi na pravih mestih«. Po osamosvojitvi STO, ki naj bi se zgodila po februarski seji državnega zbora, bo treba zanjo najti še stabilne vire financiranja. Ti bi lahko bili tretjinsko ali četrtinsko sofinanciranje iz državnega proračuna, del pobrane turistične takse ali enkrat že ponesrečena uvedba turistične članarine po zgledu na primer Avstrijcev, ter rešitev, ki jo že omogoča zakona o igrah na srečo, a se je nikoli ni uvedlo, namreč, da se od davka na igre na srečo lahko financira tudi promocija turizma na nacionalni ravni.

Minister je sedanje stanje slovenskega turizma ocenil kot negativnega. Po letu 2004 je bilo precej denarja vloženega v graditev turistične infrastrukture, na podlagi tega je bila po ministrovih besedah sprejeta tudi »čisto realna strategija, po kateri pa nismo naredili nič. Oziroma še več, zdi se mi, da smo se posla lotili popolnoma destruktivno,« je dejal Počivalšek. Ključna napaka je bilo zmanjšanje denarja za promocijo, ki jo je spremljalo še varčevanje po Zujfu. »Posledica vsega tega je, da je turistično gospodarstvo v zadnjih treh letih v minusu, da so hoteli zasedeni pod 40 odstotki, da se dogaja celo, da nam število prihodov raste, število nočitev po pada. Število zaposlenih v turizmu se ni povečalo s 45.000 na 55.000, priliv od tujskega turizma je še vedno dve milijardi in ne načrtovane tri. Da so, skratka, vsi trendi v turizmu, zame relevantni, negativni.«

Minister, ki je napovedal, da se bo z ekipo lotil preusmeritve trendov, ocenjuje, da je za slovenski turizem ključna večja prepoznavnost, celo »revolucija v promociji«, za katero pa bo letos imel le nekaj več kot šest milijonov evrov, in ne 20 milijonov, ki da bi bili za promocijo nujni, o čemer je Zdravko Počivalšek govoril na portoroških dnevih slovenskega turizma. Seveda gre za promocijo v tujini, ki je edina priložnost za rast slovenskega turizma, za katero pa si morajo prizadevati država, lokalne skupnosti in turistično gospodarstvo. »Slovencev nas je premalo, ni kritične mase. Če hočemo napredovati, se bo treba obrniti v krog z najmanj 500 kilometri okrog nas, ne deset.«

Propad kaninskih žičnic za smučišče, ki ima tudi zdaj sneg in katerega povezavo z italijanskim je sofinancirala tudi država, je minister označil kot sramoto. Da bi rešili problem, je napovedal, da bodo naredili vse, da bi naprave z državno pomočjo lahko zagnali že septembra, vendar pod pogojem, da bo lokalna skupnost ustanovila javno podjetje, našla primerne ljudi, ki ga bodo vodili, in ki bo nato skozi svoj manjšinski delež usklajevala interese različnih skupin. Ko se bo odgovornost države in občine izčrpala z vzpostavitvijo infrastrukture, bo na potezi zasebna pobuda, napoveduje minister.

Minister ni naklonjen državnemu lastništvu žičnic, pač pa kombinaciji javnega in zasebnega. Opozoril je, da bi se morali zimski centri lotiti tudi razvoja poletnega turizma, tako kot to počnejo tuji centri, ki s poletnim turizmom več zaslužijo kot z zimskim. Na trditve o slabi letalski dostopnosti Slovenije pa je minister dejal, da ima Slovenija v krogu 500 kilometrov, kar zadeva letališča, dovolj kapacitet za 70 odstotkov potreb – od Milana do Beograda, imamo tudi avtocestni križ, težave pa se začnejo pri povezavi turističnih krajev z avtocestnim križem.

Z vlakom iz Ljubljane na Expo v Milano

Prizadevati si je treba za večjo ciljno promocijo v tujini, na primer v Skandinaviji, vzporedno z uvajanjem novih letalskih linij. »Da ne bi prihajalo do nelogičnosti, kot je bila, da smo odprli linijo za Kijev, nato pa smo tako zakomplicirali vizno politiko, da živ bog ni mogel do vizuma.« Na pripombe o problematičnih železniških povezavah minister ni imel česa dodati, povedal pa je, da se s Slovenskimi železnicami trudijo, da bi vsaj v času svetovne razstave Expo v Milanu uvedli redno linijo Ljubljana–Milano. Minister, pristojen za turizem, je prepričan, da je turizem panoga, v kateri je mogoče z najmanjšim možnim vložkom doseči velike multiplikacijske učinke, o čemer pa bo, kot je sam povedal, svoje okolje moral šele prepričati.