Vrsta za vodenje državnega zbora se daljša
V SMC so potrdili, da bi predlagali Mira Cerarja na čelo parlamenta, če bi bil skupni kandidat leve sredine.
Odpri galerijo
Marjan Šarec FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – Komur uspe ustoličiti predsednika državnega zbora, tudi sestavi vlado, je sklepati po izkušnjah iz preteklih parlamentarnih sklicev. Novoizvoljeni poslanci bodo v plenarno dvorano na Šubičevi prvič sedli v petek, a le malokdo verjame, da jim bo že takrat uspelo izbrati tudi prvega med njimi.
Najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek bo vodil ustanovno sejo osmega sklica državnega zbora. Utegne pa se zgoditi, da bo funkcijo začasnega predsednika parlamenta potem opravljal še nekaj časa in da bo med drugim tudi slavnostni govornik ob dnevu državnosti, saj kot je danes videti razmerje moči v hramu demokracije, ni pričakovati, da bi lahko katerikoli kandidat zbral 46 glasov, potrebnih za potrditev predsednika državnega zbora.
Za zdaj so zgolj v SMC neposredno povedali, da bodo za vodenje parlamenta predlagali prvaka stranke Mira Cerarja, če bo skupen kandidat levosredinskih strank. Ob tem je Cerar komentiral, da so zgolj izrazili namen in da je bilo to tudi vse, in zanikal, da bi pogajali o delitvi funkcij s komerkoli.
Ob Cerarjevi morebitni kandidaturi pa se pojavljajo vprašanja o združljivosti opravljanja funkcije predsednika državnega zbora in predsednika vlade v odstopu, zlasti če bi se sestavljanje nove vlade dolgo vleklo in bi bilo torej do tedaj treba opravljati tekoče posle.
O drugih morebitnih pretendentih za ta položaj kroži več imen in je slišati različne kombinacije vezane trgovine, ki pa jih vsi vpleteni, ko so postavljeni pred mikrofone, zanikajo. »Za zdaj socialni demokrati nimamo imena, vse je stvar pogovorov, ki se še dogajajo. Socialni demokrati zaradi prestižnih funkcij ne bomo ovirali sestave nove vlade,« je po prvem srečanju začasnih vodij poslanskih skupin komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in se tako posredno odzval na govorice, da SD pogojuje vstop v levosredinsko koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca s položajem predsednika parlamenta.
Tretje ime, ki se pojavlja kot možnost tako z leve kot z desne, je prvak NSi Matej Tonin. Ali je kaj na tem? »V teh dneh se ogromno govori, veliko se pogovarjamo. Lahko vam potrdim samo to, da ni še nič dogovorjenega,« je odgovoril Tonin in dodal, da ničesar ne izključuje. NSi namerava ta teden začeti vsebinske pogovore tako s SDS kot z LMŠ, predvsem glede tem, povezanih z zdravstvom in davki. »Znotraj stranke smo dogovorjeni, da se pogovarjamo z obema stranema, dokler pri eni ne ugotovimo, da so pogovori nesmiselni, ker smo si preveč različni. Dogovor, ki ga bo izpogajalo vodstvo stranke, pa bomo preverili na referendumu pri članih,« je še povedal Tonin.
Na poročanje več medijev, da se je SDS, relativna zmagovalka volitev, dogovarjala s Cerarjem in Alenko Bratušek, se je odzval tudi Janez Janša. Na twitterju je napisal, da je mogoče prebrati »vse mogoče neumnosti o sestavljanju vlade«. »SDS ne prehiteva. Dela to, kar je treba, in po vrsti. Nikomur nismo ponujali ministrstev ipd. Špekulacije sejejo tisti, ki želijo izničiti voljo volivcev in ohraniti svoje privilegije,« je še zapisal. Osnutka koalicijskega programa SDS, ki naj bi ga že pripravili, preostale stranke včeraj še niso prejele.
Predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je še včeraj nadaljeval sestanke s predstavniki parlamentanih strank, srečal se je z Levico. Interes za sodelovanje je na obeh straneh, možnosti pa ostajajo, je potrdil koordinator Levice Luka Mesec. »Na pogajanja ne gremo z ambicijami po funkcijah, ministrskih sedežih in položajih. Za nas je najpomembneje, kaj bo pisalo v koalicijski pogodbi. Pogovarjali se bomo o vsebini,« je povedal Mesec in dodal, da bo od nadaljnjih pogovorov in stališč do točk, ki so za njih pomembne, odvisno, ali bodo šli v polnopravno sodelovanje ali morda v manjšinsko vlado s podporo Levice. Da bi takšna vlada v slovenskem prostoru lahko vsaj na srednji rok obstala, je precej neverjetno, kot ni prav verjetno, da bi kakšen mandatar to sprejel.
Je pa Šarec, ki se bo danes srečal še z Zmagom Jelinčičem, potrdil, da so pogajanja o sredinskem bloku z Alenko Bratušek in Mirom Cerarjem začasno prekinili: »Ugotovili smo, da potrebujemo očitno nekoliko več časa. Vsak mora proučiti zadeve v svoji stranki.« Ponovil pa je, da LMŠ ne bo predlagala svojega kandidata za predsednika državnega zbora, a hkrati spomnil, da tradicija veleva, da dobi mesto predsednika državnega zbora drugouvrščeni, vendar je to še stvar pogovorov.
Najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek bo vodil ustanovno sejo osmega sklica državnega zbora. Utegne pa se zgoditi, da bo funkcijo začasnega predsednika parlamenta potem opravljal še nekaj časa in da bo med drugim tudi slavnostni govornik ob dnevu državnosti, saj kot je danes videti razmerje moči v hramu demokracije, ni pričakovati, da bi lahko katerikoli kandidat zbral 46 glasov, potrebnih za potrditev predsednika državnega zbora.
Za zdaj so zgolj v SMC neposredno povedali, da bodo za vodenje parlamenta predlagali prvaka stranke Mira Cerarja, če bo skupen kandidat levosredinskih strank. Ob tem je Cerar komentiral, da so zgolj izrazili namen in da je bilo to tudi vse, in zanikal, da bi pogajali o delitvi funkcij s komerkoli.
Ob Cerarjevi morebitni kandidaturi pa se pojavljajo vprašanja o združljivosti opravljanja funkcije predsednika državnega zbora in predsednika vlade v odstopu, zlasti če bi se sestavljanje nove vlade dolgo vleklo in bi bilo torej do tedaj treba opravljati tekoče posle.
O drugih morebitnih pretendentih za ta položaj kroži več imen in je slišati različne kombinacije vezane trgovine, ki pa jih vsi vpleteni, ko so postavljeni pred mikrofone, zanikajo. »Za zdaj socialni demokrati nimamo imena, vse je stvar pogovorov, ki se še dogajajo. Socialni demokrati zaradi prestižnih funkcij ne bomo ovirali sestave nove vlade,« je po prvem srečanju začasnih vodij poslanskih skupin komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in se tako posredno odzval na govorice, da SD pogojuje vstop v levosredinsko koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca s položajem predsednika parlamenta.
Med kandidate za vodenje državnega zbora omenjajo tudi predsednika NSi Mateja Tonina. FOTO: Voranc Vogel
Tretje ime, ki se pojavlja kot možnost tako z leve kot z desne, je prvak NSi Matej Tonin. Ali je kaj na tem? »V teh dneh se ogromno govori, veliko se pogovarjamo. Lahko vam potrdim samo to, da ni še nič dogovorjenega,« je odgovoril Tonin in dodal, da ničesar ne izključuje. NSi namerava ta teden začeti vsebinske pogovore tako s SDS kot z LMŠ, predvsem glede tem, povezanih z zdravstvom in davki. »Znotraj stranke smo dogovorjeni, da se pogovarjamo z obema stranema, dokler pri eni ne ugotovimo, da so pogovori nesmiselni, ker smo si preveč različni. Dogovor, ki ga bo izpogajalo vodstvo stranke, pa bomo preverili na referendumu pri članih,« je še povedal Tonin.
Vzeli so si čas
Na poročanje več medijev, da se je SDS, relativna zmagovalka volitev, dogovarjala s Cerarjem in Alenko Bratušek, se je odzval tudi Janez Janša. Na twitterju je napisal, da je mogoče prebrati »vse mogoče neumnosti o sestavljanju vlade«. »SDS ne prehiteva. Dela to, kar je treba, in po vrsti. Nikomur nismo ponujali ministrstev ipd. Špekulacije sejejo tisti, ki želijo izničiti voljo volivcev in ohraniti svoje privilegije,« je še zapisal. Osnutka koalicijskega programa SDS, ki naj bi ga že pripravili, preostale stranke včeraj še niso prejele.
Predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je še včeraj nadaljeval sestanke s predstavniki parlamentanih strank, srečal se je z Levico. Interes za sodelovanje je na obeh straneh, možnosti pa ostajajo, je potrdil koordinator Levice Luka Mesec. »Na pogajanja ne gremo z ambicijami po funkcijah, ministrskih sedežih in položajih. Za nas je najpomembneje, kaj bo pisalo v koalicijski pogodbi. Pogovarjali se bomo o vsebini,« je povedal Mesec in dodal, da bo od nadaljnjih pogovorov in stališč do točk, ki so za njih pomembne, odvisno, ali bodo šli v polnopravno sodelovanje ali morda v manjšinsko vlado s podporo Levice. Da bi takšna vlada v slovenskem prostoru lahko vsaj na srednji rok obstala, je precej neverjetno, kot ni prav verjetno, da bi kakšen mandatar to sprejel.
Je pa Šarec, ki se bo danes srečal še z Zmagom Jelinčičem, potrdil, da so pogajanja o sredinskem bloku z Alenko Bratušek in Mirom Cerarjem začasno prekinili: »Ugotovili smo, da potrebujemo očitno nekoliko več časa. Vsak mora proučiti zadeve v svoji stranki.« Ponovil pa je, da LMŠ ne bo predlagala svojega kandidata za predsednika državnega zbora, a hkrati spomnil, da tradicija veleva, da dobi mesto predsednika državnega zbora drugouvrščeni, vendar je to še stvar pogovorov.
