Nova nujna medicinska pomoč po starem, spremembe čez čas

Ljubljana – Velika novost, ki jo prinaša pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (NMP), je sodoben dispečerski center. Delovati bo začel v prvi polovici leta 2016, za njegovo dokončno organiziranost pišejo pravilnik na ministrstvu zdaj. Sicer pa bo ostala služba NMP po vsej državi enaka, kot je zdaj. Kakšni so odzivi?

Dispečerski center bo kot zdaj deloval na številki 112. Zdaj se klicatelju najprej oglasi oseba, ki ga preveže v zdravstveni dom, kjer težavo pojasni medicinski sestri, ta ga preveže k zdravniku, ki presodi, ali bolnik potrebuje reševalno vozilo ali samo nasvet. Medtem tečejo dragocene minute. Ko bo zaživel nov dispečerski center, bo klicatelju takoj na razpolago diplomirana medicinska sestra, ob njej pa tudi zdravnik, reševalno vozilo bo na terenu hitreje kot zdaj. Po besedah Dušanke Petrič, ki na ministrstvu za zdravje vodi projekt reorganizacije NMP, bo center deloval na treh lokacijah: v okviru UKC Ljubljana, UKC Maribor in v Izoli, ki bo pod okriljem ljubljanskega centra. Dispečerski center bo imel pregled nad vsemi reševalnimi in reanimacijskimi vozili ter nad helikopterjem, aktiviral jih bo glede potrebe bolnikov ali ponesrečencev. V njem bo zaposlenih okoli 170 diplomiranih in srednjih medicinskih sester ter zdravnik. Številčne ekipe so potrebne, ker pričakujejo veliko klicateljev hkrati.

Druga novost so prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, ki jih bodo usposobili na strošek občin, če bodo te to želele, prav tako jih bodo aktivirali iz dispečerskega centra. Nujnemu bolniku bodo pomagali do prihoda reševalnega vozila. Čeprav Petričeva pravi, da ostaja dežurna služba NMP organizirana enako kot do zdaj, najkasneje z novim letom pa ji bo dodanih deset novih urgentnih centrov, imajo direktorji ZD in župani na nov pravilnik številne pripombe.

»Čaka nas kup težav«

»Dobili smo, kar so nam obljubili, ne pa tistega, kar smo želeli. Imamo zdravnika v pripravljenosti, nimamo ga pa v avtomobilu. Tako je bilo že do zdaj, se pa postavlja vrsta vprašanj in čaka nas kup organizacijskih težav,« je kritična direktorica ZD Nazarje Darja Es. Opozarja tudi, da pravilnik ne določa, ali je zdravnik v pripravljenosti tisti, ki je tudi v službi, s čimer bi še vedno delali dvojno delo, ali tisti, ki je v pripravljenosti doma. Če je doma, to za zgornjesavinjske občine ni nič dobrega, pravi: »Večina naših zdravnikov je iz Spodnje Savinjske doline ali celo iz Celja.« Kaj konkretno to pomeni za nekoga, ki bo v stiski na koncu Logarske doline ali na kakšni visokogorski kmetiji, Esova odgovarja: »Po dveh letih, ko bo sledilo dopolnjevanje mreže, se bo pokazalo.«

Pravilnik močno zamegljen

Ministrstvo je pravilnik sprejelo zelo potiho in v času ukvarjanja z begunsko problematiko, je opozoril direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj: »Odpira številna vprašanja in ga razumemo kot močno zamegljenega. Pozitivni premiki glede na osnutek so, da ohranja urgentne centre in dispečersko službo zdravstva, hkrati pa ne ukinja dežurnih ambulant NMP na periferiji in zdravnika v reševalnih vozilih. Na območju kamniške enote NMP pravilnik razumemo vsaj kot ohranitev sedanje ravni oskrbe in organizacije dela. Še vedno pa ostajajo številne nejasnosti skupaj z mrežo enot oziroma obsega dela po posameznih enotah.«

Dražja za 690.000 evrov

Čeprav bodo v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu 1. februarja odprli novi urgentni center, je v občinah vse bolj živahna razprava, kako naj bo NMP v regiji organizirana. Spodbuja jo Zdravstveno-reševalni center Koroške (ZRCK), edina reševalna služba v državi, ki so jo kot javni zavod ustanovile občine. Ministrstvo je s pravilnikom odločilo, da so nosilci NMP vsi štirje ZD (Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi) ter urgentni center v sklopu bolnišnice, ni pa jasna usoda ZRCK. Na vprašanje, ali imajo pooblastilo ministrstva, da vodijo organizacijo mreže NMP, nova direktorica ZRCK Marijana Kašnik odgovarja: »Pooblastila nimamo, imamo pa ustni dogovor v regiji, da koordiniramo vzpostavitev NMP po novem.« Župani so imeli v preteklosti precej težav z ZRCK, ki je pogorel tudi na dveh strokovnih nadzorih, zato bi jim napotki ministrstva glede usode ZRCK prišli še kako prav. Ena od možnosti, ki je nihče noče glasno izreči, je ukinitev ZRCK in vzpostavitev satelitskega centra ne le v Radljah ob Dravi, temveč tudi na Ravnah na Koroškem. Regija je lani za NMP dobila 2,3 milijona evrov, od tega 1,5 milijona evrov ZRCK, za delovanje NMP pa bo regija po novem potrebovala še dodatnih 690.000 evrov, pravi direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre.

Zdajšnji sistem nevzdržen

Tolminski ZD je po začetnih protestih na koncu kot eden redkih javno podprl reorganizacijo NMP, saj je upal na izboljšavo v predvidenih satelitskih centrih, zdaj pa so ugotovili, da novi pravilnik ne prinaša ne kadrovskih, ne finančnih in ne organizacijskih izboljšav. »Sedanji sistem, ko naših 15 zdravnikov v ambulantah ob naročenih pacientih hkrati zagotavlja tudi nujno medicinsko pomoč na terenu, je nevzdržen. Zaradi najdaljšega dostopnega časa do najbližje bolnišnice v Sloveniji so iz svojih ambulant odsotni tudi do tri ure, v primeru prevoza v Ljubljano še več,« opozarja direktor ZD in zdravnik Gaudencio Lucas Triep. Upa, da ministrstvo ni opustilo uvajanja satelitskih centrov, s katerimi bi zagotovili enako strokovno, kadrovsko in tehnično opremljenost, kot jo bodo imeli deli države, ki jih bodo pokrivali urgentni centri. »Urgentni center Nova Gorica je od Tolmina oddaljen 40 minut urgentne vožnje, od Bovca še dodatne pol ure,« je opozoril.

Do centra postopoma

V Izoli so prvi v državi po Ljubljani in Mariboru že pred štirimi leti postavili temelje centralne urgentne službe obalnih občin, in kot pravi strokovna direktorica ZD Koper Ljubica Kolander Bizjak, se je odločitev, da se ponoči, ob koncih tedna in praznikih urgentna služba izvaja samo v centru ob bolnišnici in nič več v zdravstvenih domovih, zaradi številnih prednosti v tem času pokazala za dobro. Novi pravilnik upošteva kar nekaj pripomb iz Kopra, a temeljni problem ostaja: ministrstvo ne bo moglo takoj ob odprtju novega urgentnega centra v njem zagotoviti popolnega delovanja NMP. Kot doslej bodo zato v urgentni službi ponoči in ob koncih tedna dežurali zdravniki iz ZD, med tednom čez dan pa bosta v novem urgentnem centru, ki ga bodo odprli po 20. decembru, delovali le kirurška in internistična ambulanta in mobilna enota nujne pomoči PHE. Če bi hoteli popolno delovanje urgentnega centra, bi morali imeti v Izoli 107 zaposlenih, od tega 27 zdravnikov. Velik del bi jih morali na novo zaposliti in za to za zagotoviti nekaj milijonov evrov. Predvsem zaradi kadrov Jani Dernič iz Splošne bolnišnice Izola predvideva, da bo urgentni center verjetno več let dopolnjeval svoje funkcije. »Upoštevali so tudi našo pripombo, da je treba skrbeti za zdravje otrok in mladostnikov, ne pa tudi, da bi moral urgentni center imeti ves čas na voljo pediatra,« je še povedala Ljubica Kolander Bizjak.

Zasavci brez reanimobila

Direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič opozarja, da iz pravilnika še vedno ni jasno financiranje bolnišničnega dela NMP. Poleg tega pravi, da bi bila za Zasavje bistvena mobilna enota – reanimobil, saj je edina regija, ki ima urgentni center, ne pa tudi te enote. A glede na pravilnik bo ta locirana v Ljubljani ali Celju.

Ministrstvo si kupuje čas

V Ormožu niso zadovoljni, da jim pravilnik določa nujno reševalno vozilo, vendar brez zdravnika. Dokler na Ptuju ne bo zgrajen urgentni center, jim dežurna služba in reševalno vozilo ostajata. Menijo, da si je ministrstvo kupilo čas, ker še ni določilo satelitskih urgentnih centrov. Takšen status je za ZD Ormož s peticijo zahtevalo deset tisoč občanov. V ZD so pravkar naročili nov reanomobil. Skrbi jih, da nov pravilnik o NMP predvideva le eno takšno vozilo za celotno ptujsko in ormoško območje. Ker je po njihovem še veliko nejasnosti, nestrpno pričakujejo sestanek ali natančnejša navodila ministrstva, je povedala direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domanjko.