»Vsak meter žice je preveč, Slovenija naj jo odstrani!«

Na slovensko-hrvaški meji v Istri ogroženo sobivanje. Na Kolpi bodečo žico začeli nadomeščati s panelno ograjo.

Objavljeno
16. december 2015 22.35
Boris Šuligoj, Bojan Rajšek
Boris Šuligoj, Bojan Rajšek
Dragonja, Črnomelj – »Vsak meter žice je preveč,« je poudaril župan Istrske županije Valter Flego na mejnem prehodu, kjer se je ob enotnih istrskih županih zbralo več deset novinarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. »Z Mirom Cerarjem bi se radi pogovorili o tem, da je 'convivenza' v Istri način življenja, da se problem rešuje na začetku, ne pa na meji med Slovenijo in Hrvaško,« je še dejal Flego.

Istrski župan Valter Flego meni, da vsi v Istri resno pričakujejo odstranitev žice. Piranski župan Peter Bossman je povedal, da so v Sečovljah pred dvema mesecema res predvideli postavitev sprejemnega centra: »A le, če bi prišlo v Slovenijo večje število beguncev in bi bilo to res nujno. Nikoli nismo mislili, da bi begunci prišli skozi Istro,« je dejal Bossman in opozoril, da so v lokalni turistični organizaciji že prejeli klice tujcev, ki so spraševali, kaj se dogaja v Sloveniji. Če postavljamo bodečo žico, sporočamo svetu, da je tukaj izredno stanje, a tukaj ni bilo niti enega begunca, je ugotavljal Bossman.

Neven Mikac, župan hrvaške občine Lanišče iz Čičarije in Krasa, je dejal, da je zmeden: »V naši občini poteka 27,5 kilometra meje s Slovenijo, postavili pa so manj kot en kilometer ograje. Rad bi slišal kredibilen odgovor, zakaj se torej zdaj postavlja ta žica, saj imamo samo pri nas vsaj 26 kilometrov proste meje. Iz zgodovine vemo, da so takšni zidovi, ograje, mreže, pregrade prinašali samo zlo, nič dobrega. Izza teh mrež ne bo nič bolje, kot je zdaj, samo slabše.«

Koprski župan Boris Popovič pa: »Enotna podpora županov Valterju Flegu, da gre v imenu vseh k Cerarju, nikakor ne pomeni, da hočemo neko novo istrsko državo. A ta žica je noro, ne slabo, ampak zavržno dejanje. To so žiletke, popolna katastrofa. Poglejte, kaj počnejo živalim. To ni pošteno, to se danes ne sme početi. Če se premier tako obnaša do županov, da jih v ničemer ne upošteva, potem županov ne potrebujemo, naj odloča in ureja vse sam, iz Ljubljane. Da nimamo sposobnih ministrov, ve vsak otrok, zdaj pa vi mene sprašujete, ali sem za ali proti žici, puški, vojaku ...«

Tržaški odbornik Roberto Treu je zastopal tržaškega župana in župane italijanske istrske občine Milje: »Upamo, da bo slovenski premier revidiral svoje stališče in odstranil žico, saj obstajajo drugi, sodobnejši, učinkovitejši, bolj humani in civilizirani načini varovanja meje. Le manjšina v Italiji podpira bodeče žice, večina pa ve, da je to barbarski način spoprijemanja s problemom,« je dejal Treu in menil, da takšne žice niti približno ni mogoče primerjati z vojaškimi enotami, ki te dni patruljirajo ob italijansko-slovenski meji. »Ti vojaki varujejo območje pred morebitnimi terorističnimi skupinami, vendar ne zmanjšujejo individualnih svoboščin in pravice do svobodnega gibanja. Z žico pa se vračamo daleč v zgodovino in prizadenemo predvsem ljudi, ki živijo v teh krajih.« Trst sicer spada po ocenah med deset najbolj kritičnih mest v Italiji, zato je na pomoč policiji prišlo 90 vojakov, ki nadzirajo nekdanje mejne prehode skupaj s policisti, pri tem nadzirajo predvsem ljudi, ki prihajajo z območja zunaj schengna.

K odstranitvi bodeče žice v Istri je Mira Cerarja pozvalo tudi 15 predstavnikov muzejev in galerij iz hrvaške in slovenske Istre, ki so opozorili, da bodeča pregrada prinaša nevarno sporočilo proti kulturi, svobodi, ustvarjalnosti in sožitju: »Postavitev žice je še manj razumljiva na območju, kjer sploh ni znamenj masovnega priseljevanja, in po tistem, ko sta se državi uskladili za urejen in organiziran prehod beguncev.«

Več lastnikov zemljišč je ogorčenih, da si je država dovolila brez njihove vednosti postavljati ograjo in jim preprečevati dostop do vode. »Ko bom potreboval vodo, tudi jaz ne bom spraševal države, ali jo lahko vzamem,« je povedal eden od kmetov iz bližine Dragonje. Hkrati so uradni viri zanikali, da bi hrvaški posamezniki pretrgali žico na nekaterih že postavljenih delih. Je pa vse več posameznikov, ki po družbenih omrežjih pozivajo ljudi k takšni ali drugačni nepokorščini. Še najbolj občutljivi so, ko zvedo za trpinčenje ujetih živali v žici.

»Žicali smo cesto, vsilili ste nam žico«

Pooblaščeno podjetje je danes v avtokampih na Vinici začelo postavljati panelne ovire. Pred tem so žičnato ograjo odstranili vojaki. Lastnik avtokampa Kolpa Dare Kadunc je prijetno presenečen nad videzom ograje, ki je prijazna do okolja in ga ne kazi. Lastnik šotorišča v Radencih Tine Lindič pa ne more verjeti državnim umotvorcem, ki so na neprehodnem območju v Poljanski dolini postavili ovire z rezili, v katere se je doslej ujelo že šest košut. Lindič je povedal, da je grozljivo videti, ko so mrtve živali tudi po več dni vsem na očeh, tudi otrokom. Žičnato ograjo so postavili na težko dostopnem kraju, kjer prehod migrantov sploh ni mogoč, saj na hrvaški strani nimajo niti dovolj širokih cest, kamor bi jih sosedje lahko pripeljali z avtobusi. »Tu nismo videli in tudi ne bomo nikoli videli nobenega migranta,« je prepričan Lindič.

Ker ljudje v črnomaljski občini protestirajo proti ograji, je tamkajšnja županja Mojca Čemas Stjepanovič sklicala sestanek, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga. Belokranjska mladina mu je pripravila dobrodošlico in na bližnjo ograjo izobesila transparente, na katerih je pisalo: Žicali smo cesto, vsilili ste nam žico; Nočemo biti slovenski geto in Nismo ofce.

Špenga je povedal, da so žičnato ograjo ob Kolpi morali postaviti iz varnostnih razlogov, da zaščitijo državljane, saj v Grčiji čaka 350.000 ljudi, v Turčiji pa 2,5 milijona, ki bi želeli priti v Evropsko unijo, in pot jih lahko vodi le skozi našo državo. »Ne smemo dovoliti razpršenega prehoda migrantov, kakor se je že zgodilo pred časom. Želimo biti odgovorni do svojih državljanov,« je razloge za postavitev tehničnih ovir navedel Špenga. Doslej je vojska postavila 140 kilometrov žičnate ograje od Razkrižja do doline Dragonje, postavljajo pa jo povsod tam, kamor bi se migracijski tok lahko preusmeril. Ljudi ob Kolpi, ki se ukvarjajo s turizmom, najbolj skrbi prihodnja turistična sezona, saj so najemali posojila z zastavo svojih nepremičnin, in niti pomisliti nočejo, kaj se bo zgodilo, če turistov po uspešni letošnji turistični sezoni ne bo. V tem primeru od države pričakujejo plačilo odškodnine. Špenga je povedal, da na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pripravljajo enotno metodologijo za plačilo odškodnin ter da so občine Brežice, Gornja Radgona in Šentilj že prijavile za dva milijona evrov škode, ki so jo utrpele zaradi migracijskega toka.

Špenga je povedal še, da so pripravljeni ukrepi za zaščito živali, predvsem kemična odvračalna sredstva, električni pastirji in dodatne dopolnilne ograje za zaščito živali pred tehničnimi ovirami. Nameščajo se tudi označevalni, šumeči varnostni trakovi, ki bodo odganjali divjad. Z Lovsko zvezo Slovenije se tudi dogovarjajo, da bi na ožjih delih naredili prehode za živali za čas, ko je stopnja tveganja nižja. Tako so na enajstih mestih v Beli krajini naredili odprtine za možnost prehoda divjadi. Glede trenutne varnostne situacije so pozorni na vsa dogajanja v regiji in jih intenzivno spremljajo. »Situacija v prihodnje je odvisna od številnih dejavnikov, kot so učinkovitost dela Frontexa, odnos Turčije do tega vprašanja, varnostne in politično-ekonomske ter socialne razmere tako v Siriji kot v drugih izpostavljenih državah,« so za Delo sporočili z ministrstva za notranje zadeve.