»Vsak župan se mora bolj držati protikorupcijskih načel kot Juncker«
Uroš Novak iz KPK opozarja, da je zdaj pravi čas, da se Slovenija zavzame za protikuropcijski organ na nivoju EU
Odpri galerijo
Uroš Novak predlaga slovenskim in evropskim poslancem, naj se zavzamejo za protikorupcijski organ, ki bo bdel nad delom Evropske komisije. FOTO Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana - »Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je glede ignoriranja mnenja pravne službe oziroma da je komisija mnenje obšla, po naši oceni kršil osnovno načelo Evropske unije, to pa je transparentnost. Ravno transparentnost je naravni sovražnik korupcije,« opozarja Uroš Novak, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Izpostavlja še, da je to priložnost za naše in slovenske poslance v Evropskem parlamentu, da opozorijo na nujnost ustanovitve protikorupcijskega organa na nivoju EU
Uroš Novak sicer izpostavlja, da KPK ni pristojna za presojanje ravnanj posameznih članov Evropske komisije (EK), saj za njih razumljivo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne velja. Prav tako niso dovolj seznanjeni z notranjimi postopki EK, da bi lahko podali konkretne odgovore.
Vendar na načelni ravni in po pregledu kodeksa ravnanj Evropske komisije, tako Novak, lahko KPK opozori, da bi v tem primeru lahko govorili o obstoju vsaj videza nasprotja interesov, in sicer, ker je do takšne odločitve predsednika Junckerja prišlo zaradi pripadnosti isti politični stranki kot ji pripada hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. »Je pa, kot rečeno, dejanska presoja tega primera v domeni organov EK, ki presoja etičnost tovrstnih ravnanj,« izpostavi sogovornik.
KPK bi lahko v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepala le, če bi izvedela, da so slovenski predstavniki neke podatke imeli, pa so nestransparetntno ravnali. V tem primeru bi lahko uvedli tudi ustrezen postopek.
Novak meni, da bi se moral Juncker držati načela transparentnosti in jasno pojasniti, zakaj se je odločil, da te zadeve ni uvrstil na dnevni red, kljub temu, da je pravno mnenje strokovne službe jasno. »Vendar ocenjujem, da ni kršil le načela transparentnosti, ampak je obšel bistvo Evropske unije, to je, da temelji na pravu in vrednotah prava. Takšno polje netransparentnosti je tudi idealno za korupcijska tveganja. Če ni transparentnosti, gre lahko korupcija v neobvladljive širine. Juncker pa je s temi ravnanji, kot so nam znani iz medijev, še povečal demokratični deficit v Evropi.«
Če bi se kaj takšnega zgodilo v Sloveniji, bi KPK brez dvoma uvedla postopek nasprotja interesov. Problem pa je, ker EK nima neodvisnega organa, ki bi lahko nadziral njihovo delo, tako EK kot celote, kot posameznega komisarja oziroma predsednika.
KPK zato predlaga našim poslancem in poslancem v Evropskem parlamentu k takojšnjemu pozivu o nujnosti ustanovitve protikorupcijske komisije v okviru EU. »Mi smo v okviru Sveta Evrope oziroma Greca (skupine držav proti korupciji, op. p.) podvrženi strogemu nadzoru. Ravno zdaj poteka peti krog ocenjevanja, kje so pri nas pod drobnogledom izvršilne veje oblasti in policija. Če bi bila Evropska komisija članica Greca, bi morala pojasniti takšno odločitev, zdaj pa ji ni treba nikomur.«
Celo Rusija je podvržena nadzoru Greca in ocenjevanju, ker imajo na področju korupcije velik problem, tudi mi imamo priporočila, ki se jih moramo držati, le za Evropsko komisijo ni predvidenega nobenega nadzora. »Torej imamo absurden primer, ko veljajo visoka načela za vse druge, le za tako visoko oblast, kot je EK, tega ni. Če karikiram, se mora pri nas župan vsake občine bolj držat protikorupcijskih načel, kot se jih mora predsednik Juncker,« pravi Novak.
»Slovenija bi lahko pri tem vzela vodilno vlogo, je majhna država, ima izkušnje s tem. Vprašanje je seveda, če bi Evropski parlament temu sledil, ker gre spet za politično odločitev, a verjamem, da bi bila večina temu naklonjena. Zdi pa se mi, da bi bila ustanovitev protikorupcijskega urada učinkovita poteza, da se zmanjša demokratični deficit v korist evropskega parlamenta,« izpostavlja sogovornik in nadaljuje, da ni potrebno, da ima protikorupcijski organ »ne vem, kakšna pooblastila. Mora pa imeti znanje, da so odločitve nedvoumne. In že to bi lahko prisililo predsednika evropske komisije k odstopu. Poleg tega pa ima vsak tak organ tudi preventivne učinke, torej je tveganje za korupcijo manjše, če se vsi zavedajo učinkovitega nadzora in sankcije«.
Potreba po ustanovitvi nekega samostojnega organa se kaže predvsem v tem, da se ne daje prednosti politike pred stroko, vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, kakšna bi bila odločitev EK glede zaščite terana, če bi imela EK nad seboj zavedanje, da morajo prav vsi postopki potekati transparentno in da ima stroka prednost pred političnimi odločitvami.
KPK pozdravlja stališče Greca pri Svetu Evrope, da tudi EU postane članica Greca in s tem postane podvržena nadzoru učinkovitosti integritetnega okvirja EU, tako pravnega kot institucionačlnega.
Uroš Novak sklene, da če je način, kot se je izkazal v primeru neupoštevanja oziroma ignoriranja pravnega mnenja glede arbitražne odločbe, delovanje Evropske komisije tudi za naprej, smo kmalu v tistem sistemu, kjer smo v Sloveniji že nekoč bili, pa smo si tudi zaradi takšnih stvari želeli sprememb.
Uroš Novak sicer izpostavlja, da KPK ni pristojna za presojanje ravnanj posameznih članov Evropske komisije (EK), saj za njih razumljivo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne velja. Prav tako niso dovolj seznanjeni z notranjimi postopki EK, da bi lahko podali konkretne odgovore.
Vendar na načelni ravni in po pregledu kodeksa ravnanj Evropske komisije, tako Novak, lahko KPK opozori, da bi v tem primeru lahko govorili o obstoju vsaj videza nasprotja interesov, in sicer, ker je do takšne odločitve predsednika Junckerja prišlo zaradi pripadnosti isti politični stranki kot ji pripada hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. »Je pa, kot rečeno, dejanska presoja tega primera v domeni organov EK, ki presoja etičnost tovrstnih ravnanj,« izpostavi sogovornik.
KPK bi lahko v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepala le, če bi izvedela, da so slovenski predstavniki neke podatke imeli, pa so nestransparetntno ravnali. V tem primeru bi lahko uvedli tudi ustrezen postopek.
Obšel temeljne vrednote EU
Novak meni, da bi se moral Juncker držati načela transparentnosti in jasno pojasniti, zakaj se je odločil, da te zadeve ni uvrstil na dnevni red, kljub temu, da je pravno mnenje strokovne službe jasno. »Vendar ocenjujem, da ni kršil le načela transparentnosti, ampak je obšel bistvo Evropske unije, to je, da temelji na pravu in vrednotah prava. Takšno polje netransparentnosti je tudi idealno za korupcijska tveganja. Če ni transparentnosti, gre lahko korupcija v neobvladljive širine. Juncker pa je s temi ravnanji, kot so nam znani iz medijev, še povečal demokratični deficit v Evropi.«
Če bi se kaj takšnega zgodilo v Sloveniji, bi KPK brez dvoma uvedla postopek nasprotja interesov. Problem pa je, ker EK nima neodvisnega organa, ki bi lahko nadziral njihovo delo, tako EK kot celote, kot posameznega komisarja oziroma predsednika.
KPK zato predlaga našim poslancem in poslancem v Evropskem parlamentu k takojšnjemu pozivu o nujnosti ustanovitve protikorupcijske komisije v okviru EU. »Mi smo v okviru Sveta Evrope oziroma Greca (skupine držav proti korupciji, op. p.) podvrženi strogemu nadzoru. Ravno zdaj poteka peti krog ocenjevanja, kje so pri nas pod drobnogledom izvršilne veje oblasti in policija. Če bi bila Evropska komisija članica Greca, bi morala pojasniti takšno odločitev, zdaj pa ji ni treba nikomur.«
Celo Rusija je podvržena nadzoru Greca in ocenjevanju, ker imajo na področju korupcije velik problem, tudi mi imamo priporočila, ki se jih moramo držati, le za Evropsko komisijo ni predvidenega nobenega nadzora. »Torej imamo absurden primer, ko veljajo visoka načela za vse druge, le za tako visoko oblast, kot je EK, tega ni. Če karikiram, se mora pri nas župan vsake občine bolj držat protikorupcijskih načel, kot se jih mora predsednik Juncker,« pravi Novak.
Marjan Šarec na vrhu EU v Salzburgu. Tudi tam je tako z Junckerjem kot Plenkovićem spregovoril o arbitraži, a ne konkretno. FOTO: Joe Klamar/AFP
Slovenija naj prevzame pobudo
»Slovenija bi lahko pri tem vzela vodilno vlogo, je majhna država, ima izkušnje s tem. Vprašanje je seveda, če bi Evropski parlament temu sledil, ker gre spet za politično odločitev, a verjamem, da bi bila večina temu naklonjena. Zdi pa se mi, da bi bila ustanovitev protikorupcijskega urada učinkovita poteza, da se zmanjša demokratični deficit v korist evropskega parlamenta,« izpostavlja sogovornik in nadaljuje, da ni potrebno, da ima protikorupcijski organ »ne vem, kakšna pooblastila. Mora pa imeti znanje, da so odločitve nedvoumne. In že to bi lahko prisililo predsednika evropske komisije k odstopu. Poleg tega pa ima vsak tak organ tudi preventivne učinke, torej je tveganje za korupcijo manjše, če se vsi zavedajo učinkovitega nadzora in sankcije«.
Potreba po ustanovitvi nekega samostojnega organa se kaže predvsem v tem, da se ne daje prednosti politike pred stroko, vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, kakšna bi bila odločitev EK glede zaščite terana, če bi imela EK nad seboj zavedanje, da morajo prav vsi postopki potekati transparentno in da ima stroka prednost pred političnimi odločitvami.
Se vračamo v star sistem?
KPK pozdravlja stališče Greca pri Svetu Evrope, da tudi EU postane članica Greca in s tem postane podvržena nadzoru učinkovitosti integritetnega okvirja EU, tako pravnega kot institucionačlnega.
Uroš Novak sklene, da če je način, kot se je izkazal v primeru neupoštevanja oziroma ignoriranja pravnega mnenja glede arbitražne odločbe, delovanje Evropske komisije tudi za naprej, smo kmalu v tistem sistemu, kjer smo v Sloveniji že nekoč bili, pa smo si tudi zaradi takšnih stvari želeli sprememb.
