Vse ankete napovedujejo zmago SDS

Dobila naj bi dve poslanski mesti, enako SD, ki po številu glasov nekoliko zaostaja - Uvrstitev v evropski parlament se obeta še Zaresu, NSi, LDS, morda tudi Desusu.

pet, 29.05.2009, 06:00
Na volitvah pred petimi leti je bila volilna udeležba le 28,3-odstotna. To je precej manj kot na volitvah v državni zbor, ki se jih je doslej še vedno udeležilo precej več kot polovica volilnih upravičencev. Za letošnje evropske volitve se ne napoveduje nič kaj večja udeležba. Anketiranci sicer radi navajajo, da se jih nameravajo udeležiti, a kot kažejo izkušnje, se ti dobri nameni do dneva volitev nemalokrat izjalovijo. V Dnevnikovi anketi so jih denimo spraševali tudi, ali so se udeležili prejšnjih volitev v evropski parlament, in pritrdilno je odgovorilo kar 80 odstotkov vprašanih, kar kratko malo ne more biti res. Letos Dnevnik napoveduje, da udeležba v resnici ne bo presegla 30 odstotkov. Tudi po Delovi napovedi bo udeležba letos 30-odstotna.

Ljubljana - Da na junijskih volitvah v evropski parlament najbolje kaže listi SDS, kažejo vse javnomnenjske ankete, ki so jih v zadnjem času izvedli za potrebe in po naročilu uredništev slovenskih dnevnikov. O tem, kdo vse se bo uvrstil na sedem poslanskih mest, ki pripadajo slovenskim poslancem v evropskem parlamentu, pa dajejo ankete različne napovedi.

 

Primerjali smo tri ankete, ki so jih pred evropskimi volitvami objavili trije slovenski dnevniki: Večer 21. maja, Dnevnik in Delo pa 25. maja. Za Delo je anketo opravila agencija Delo stik, za Večer RM plus, za Dnevnik (hkrati z njim je naročnica ankete tudi POP TV, ki je izide objavila dan prej v svoji osrednji informativni oddaji) pa agencija Ninamedia. Izidi niso neposredno primerljivi - zaradi različnih metodologij in tudi različnega načina predstavitve podatkov. Kljub temu pa vse ankete kažejo sorodne trende.

 

Najprej to, da bo največ glasov šlo listi SDS. Vse ankete ji (čeprav z različnimi številkami) napovedujejo približno tretjino glasov več kot drugouvrščeni listi SD. Nadaljnje razvrstitve list pa se že razlikujejo. V zgornjem delu, med strankami, ki bodo najverjetneje dobile svojega poslanca v evropskem parlamentu, so še Zares, LDS, NSi in Desus. S tem, da se je denimo Desus v Delovi anketi presenetljivo dobro odrezal, v Večerovi anketi pa je le malo pred SLS. Ta pa po nobeni od anket ne pride v parlament. Nobenih možnosti, da bi se uvrstile v evropski parlament, nimajo zunajparlamentarne stranke: KSS (Krščanski socialisti Slovenije), Združeni zeleni, tudi SMS (Stranka mladih Slovenije), prav tako pa ne Neodvisna lista za pravice bolnikov, ki je bila ustanovljena posebej za te volitve.

 

Koliko poslanskih sedežev komu?

 

V Delu in Dnevniku so izdelali tudi projekcijo, koliko poslanskih sedežev bi na podlagi izidov ankete pripadlo kateri stranki (v Večerovi anketi projekcije niso naredili). Po Delovi projekciji dobi dva sedeža SDS, po enega pa še SD, Zares, NSi, LDS in Desus. Po Dnevnikovi projekciji pa po dva sedeža dobita tako SDS kot SD, preostale tri pa si bodo po njihovem predvidevanju razdelili Zares, NSi, LDS in Desus - eden od teh se torej ne bo uvrstil v parlament.

 

Pri delitvi sedežev po proporcionalnem sistemu je pač tako, da že majhna sprememba deleža glasov lahko pomeni eno poslansko mesto več ali manj; to velja za vse volitve, tudi denimo državnozborske, le da se tam voli 90 poslancev, pa zato eno mesto več ali manj za neko stranko ne pomeni tako usodne spremembe kot na evropskih volitvah v Sloveniji, kjer se voli le sedem poslancev. Zato je treba tudi anketne napovedi razumeti z nekaj rezerve: SDS lahko dobi dve ali tri poslanska mesta, SD samo eno ali pa tudi tri. Vse je odvisno od razmerja glasov za posamezne stranke.

 

Nasploh pa so volitve, kjer se pričakuje tako majhna udeležba, nehvaležne za anketno napovedovanje. Ne glede na skromnost udeležbe namreč štejejo glasovi tistih, ki se volitev udeležijo. Prav mogoče je, da so v anketah najglasnejši tisti, ki se prihodnjo nedeljo volitev sploh ne bodo udeležili. Slika na volitvah bo torej lahko precej drugačna od te, ki se kaže zdaj.

 

Kaj veliko anket pred tokratnimi volitvami sicer ni bilo objavljenih. V primerjavi z državnozborskimi volitvami pred dobrega pol leta, ko so ankete o tem, koga bi volili, intenzivno objavljali po številnih medijih, je tokratna bera precej skromna. Malo najbrž zato, ker je zanimanje javnosti za evropske volitve precej manjše, kot je bilo za državnozborske. Malo pa tudi zaradi gospodarske krize, ki poganja medije v obsežno krčenje izdatkov. In ankete kar precej stanejo.


Iz petkove tiskane izdaje Dela

Prijavi sovražni govor