Vse bolj črni časi za vipavsko zadružništvo

Poplačilo kmetov zamuja. Vinogradniki čakajo na denar za zadnji dve letini, nekateri mlekarji mleko že oddajajo na Gorenjsko.

Objavljeno
09. september 2012 20.09
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Vipava – Pred Vinsko kletjo Vipava so prejšnja leta kmetje v dolgih vrstah čakali, da bodo oddali grozdje, letos takšnih prizorov ni več. Zaradi rekordno slabe letine in ker jim zadruga dolguje denar še za predlansko letino. Podobno zaostrene razmere so v mlekarstvu. Zaradi zamujanja plačil je več velikih pridelovalcev mleka v zadnjem času odločilo za prodajo drugim mlekarnam.

Predsednik uprave Agroinda Boris Jež ocenjuje, da bodo v vipavsko vinsko klet sprejeli približno 2.500 ton grozdja in iz njega iztisnili dva milijona litrov vina. Odkup bo tako dvakrat manjši kot običajno. Zaradi izjemno slabe letine bodo morali spremeniti prodajne načrte za prihodnje leto. »Z obstoječimi zalogami ne bomo mogli nadomestiti ogromnega izpada pridelka grozdja,« priznava Jež. Vinska klet Vipava 1894 večino vinskih polnitev proda na slovenskem trgu, približno petino na bližnjih in svetovnih trgih.

»Ta trend bomo morali v prihodnje spremeniti. Zadnje ugotovitve o nakupovalnih navadah za vina kažejo, da se ta prostor izjemno internacionalizira, zato bomo k obstoječim izvoznim trgom BiH, Srbije, Beneluksa, Nemčije, Kitajske in ZDA morali dodati še nove,« pravi Jež, ki se ne boji, da vinogradniki v prihodnje ne bi oddali grozdja v vipavsko klet in bi ga raje prodali v tujino, saj računa na njihovo pripadnost Vipavski dolini in Agroindu.

Ni pripadnosti brez plačila

A zamujanje z izplačili je nekatere kmete že prepričalo, da so svoje trge poiskali drugje. Med njimi je Kmetija Slejko iz Velikih Žabelj. »V Mlekarni Vipava nam mleka niso plačali. Dolgujejo nam za polovico letošnjega marca, april, maj in junij. Ta izplačila so že zapadla, zato smo se odločili, da tretjino mleka raje oddamo v Cerklje na Gorenjskem, od koder ga vozijo v Italijo, tretjino predelamo v sire, tretjino pa prodamo z našimi mlekomati v Vipavski dolini in na Goriškem,« pravi Erik Slejko.

Na kmetiji imajo 160 glav živine, nekoč so jih imeli 220. »Zaradi krize in pomanjkanja krme bomo morali število živali še zmanjšati. O samooskrbi pri nas govorijo s figo v žepu,« je kritičen Slejko, ki pravi, da s ceno 40 centov za liter mleka pridelovalec pride šele na pozitivno ničlo. Na Gorenjsko ga prodajajo za 30 centov na liter, v njihovih mlekomatih stane 80 centov za liter.

V mlekarstvo ne bodo vlagali

V Agroindu iščejo kupca oziroma najemnika vipavske mlekarne. Po nekaterih informacijah so z zainteresiranim najemnikom že v resnih dogovorih. »Mlekarna ima znotraj družbe Vipava 1894 že vrsto let težave z zagotavljanjem ekonomike svojega poslovanja. Je med manjšimi v državi, brez strateških povezav, ki bi omogočale racionalizacijo in specializacijo na posameznih programih.

Potrebuje temeljito prenovo svojih prizvodov, matično podjetje pa se je moralo odločiti, ali bo še vlagalo v prestrukturiranje mlekarstva. Glede na splošni položaj in dostopnost finančnih virov smo se temu odrekli in bomo za mlekarski segment pridobili strateškega partnerja,« pravi Jež.

Na vprašanje Dela, ali držijo ugibanja o verjetnem stečaju Agroinda, je odgovoril: »Neznanska lahkotnost ugibanja o prihodnosti Agroinda je področje, s katerim se v upravi ne ukvarjamo. Sanacijske ukrepe sprejemamo odgovorno in na način, ki bo izboljšal naše poslovanje ter nam omogočili specializacijo v vinarskem segmentu. Vino je namreč eden od strateških pridelkov Vipavske doline, zato tudi pozdravljamo odločitev večinskega lastnika Vipave 1894, da z dokapitalizacijo omogoči nadaljnje uresničevanje te strategije«.

Dokapitalizacija tudi za poplačilo vinarjev

Kot je znano, so delničarji Agroinda na nedavni skupščini potrdili predlog, da jih dokapitalizira Kmetijska zadruga Vipava, ki bo ob vložku 1,6 milijona evrov postala 95-odstotna lastnica Agroinda. Denar bo po besedah Borisa Bajca, direktorja Kmetijske zadruge Vipava, dobila s prodajo večinskega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava. Postopek bo po Bajčevih besedah končan še v tem letu. Zadruga bo v lastniški delež pretvorila 1,1 milijona evrov terjatev do Agroinda, pol milijona evrov pa bo družbi nakazala v denarju, ki bo namenjen za poplačilo grozdja pridelovalcem za letnik 2010.