Tiskane izdaje
Kot so v Notarski zbornici Slovenije zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem na njihovih spletnih straneh, so v centralni register vpisali tudi vse tiste oporoke, ki so bile sestavljene še pred letom 2007, ko je bil vzpostavljen register. O tem so danes poročale tudi Primorske novice.
Leta 2015 so na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi med skrbnim pregledom našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu.
Po podatkih vrhovnega sodišča v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok prišlo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov.
Prav v zvezi s temi primeri so slovenska okrožna sodišča začela obveščati državljane, kaj lahko storijo. Kot je zapisano v obvestilih, objavljenih tudi na spletnih straneh slovenskih sodišč, lahko tisti državljani, ki menijo, da jim je zaradi ravnanja sodišča ob nerazglasitvi oporoke nastala škoda, na podlagi 14. člena zakona o državnem pravobranilstvu vložijo zahtevek pri državnem pravobranilstvu, ki bo poskušalo sporno razmerje rešiti na sporazumen način. Opozarjajo, da vložitev tovrstnega zahtevka ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.
Na notarski zbornici pojasnjujejo, da morajo biti po 108. členu zakona o notariatu vse oporoke, ki jih sestavijo sodišča ali odvetniki, oziroma jih ti sprejmejo v hrambo, in tiste, ki so pripravljene v obliki notarskega zapisa, vpisane v Centralni register oporok, ki ga vodi zbornica. Zakon tudi določa, da morajo odvetniki in sodišča, ki so jim bile oporoke dane v hrambo, najkasneje v 15 dneh po prevzemu oporoke v hrambo posredovati Notarski zbornici Slovenije zahtevo za vpis oporoke v Centralni register oporok.
Vpis oporok v Centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, vzpostavila pa ga je 15. oktobra 2007, zagotavlja, da imajo tako oporočitelji kot tudi dediči trdno zagotovilo, da se bo prenos zapuščinskih zadev izvršil v skladu z oporoko, ki jo je sestavil oporočitelj in da se oporoka ne bo izgubila ali založila, pojasnjujejo na zbornici.
