Tiskane izdaje
Tudi ob aktualnih pogajanjih o plačni politiki javnega sektorja se krepijo prizadevanja nekaterih sindikatov, da bi tako ali drugače zapustili enotni plačni sistem. Četudi se to kmalu še ne bo zgodilo, utegne imeti vlada zaradi njihovega vse večjega nezadovoljstva težave.
Napori sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, da bi ta poklica izločili iz enotnega plačnega sistema, ali pa da bi si v njem vsaj zagotovila poseben status, so znani. Ob trenutnih pogajanjih o plačni politiki javnega sektorja za prihodnje leto, s katerimi želi vlada podaljšati veljavnost nekaterih varčevalnih ukrepov, so se prizadevanjem Fidesa pridružili še trije sindikati iz obrambnega sektorja - Sindikat ministrstva za obrambo (SMO), sindikat vojske obrambe in zaščite in sindikat pilotov.
Ti so pred dnevi na več vladnih ministrov in tudi načelniku generalštaba poslali zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Trenutno situacijo so označili za »suženjsko«, zato od vlade zahtevajo takšno spremembo predpisov, ki bi jim izstop omogočila. Tudi sami, pravijo že več let opozarjajo, da enotni plačni sistem ni pravičen do zaposlenih v obrambnem resorju, saj ta poleg ustreznega plačila onemogoča načrtovanje in uresničevanje kariernih poti zaposlenih.
»Vsi poklici znotraj obrambnega resorja imajo specifične naloge, ki jih enotni plačni sistem ne priznava, zato jih tudi neustrezno vrednoti in ne dovoli ustreznega plačila za opravljene naloge,« pravijo v zahtevi. Takšna situacija, opozarjajo, negativno vpliva na opravljanje nalog in posledično slabi varnost države. In še; smo edina vojska in obrambni sistem na svetu, ki je povezan v enotni plačni sistem, saj je splošna praksa, da ima obrambni sistem na čelu z vojsko svojega. Ob tem so vladajočo koalicijo, še posebej stranko SMC, spomnili tudi na koalicijski sporazum, v katerem je koalicija kot dolgoročni cilj postavila tudi izločitev obrambnega resorja iz enovitega plačnega sistema javnih uslužbencev.
Vojaki bi poljski sistem
»Želimo takšen plačni sistem, kot ga imajo recimo na Poljskem in v Nemčiji,« nam je pojasnil generalni sekretar SMO Marjan Lah. »Plača je pri njih fiksna, z urejenim sistemom nadur, razlike so zgolj pri misijah v tujini. Pri nas pa vojak za pripravljenost na določenem kraju za naduro prejme 0,86 evrov.« Ob tem, pravi Lah, vlada že več let zavrača pogovore o panožni kolektivni pogodbi za vojsko, kot jo imajo urejeno v policiji. »To bi bila edina možnost, da bi vsaj nekatere pravice bolje uredili.« Moti jih tudi to, da vztrajno zavrača urejanje problemov v plačni skupini J. »Če se to ne bo uredili ne vidimo več skupne poti v enotnem plačnem sistemu.«
Zaradi svoje umestitve v sistem so nezadovoljni tudi policisti. »Stvar je enostavna. Vlada naj uredi zadeve tako, kot je sama ugotovila v analizi, ki pravi, da so plače policistov od 16 do 35 odstotkov prenizke,« pojasnjuje predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič. »Če tega ne znaju urediti znotraj sistema, ga bodo pa morali zunaj,« dodaja. Ravno kolektivna pogodba, ki si jo želijo vojaki, je policistom vsaj nekoliko olajšala materialni položaj, prizadevajo pa si tudi, da bi specifike poklica dodatno uredili v področni zakonodaji, kar se je s prihodom nove oblasti povsem ustavilo. »To bi bila prava pot, saj se zavedamo, da iz plačnega sistem kar tako ne moremo izstopiti. Kam pa?«, se sprašuje.
Fides: vse več nas je
Sindikati se zavedajo, da jih mora biti čim več, če želijo poklicne specifike urejati na ločen način ali celo izven sistema. »Našemu mnenju se pridružuje vedno več sindikatov. Tudi neodvisno strokovnjaki pravijo, da je tako rigiden plačni sistem slab,« pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, a k temu dodaja, da »fleksibilizacija« sistema, za katero si prizadevajo, ne pomeni tudi njegovega rušenja. »Če pa bo sistem ostal tako rigiden, bomo storili vse, da iz njega izstopimo. To je resen in zahteven korak, ki bo pomenil tudi hud pretres tako v zdravstvenem sistemu kot v celi državi. A če država ne bo imela posluha bomo to naredili,« opozarja Kuštrin.
