Vse stranke bi več vlagale v čisto okolje
Volitve 2018: Večina bi podprla verigo hidroelektrarn na srednji Savi Za strožji nadzor nad onesnaževalci.
Odpri galerijo
Vprašanje je, ali bodo stranke tudi po volitvah svojo politično moč usmerjale v cilje, ki bodo družbi omogočali prehod na zelene vire energije. FOTO: Janoš Zore/Delo
Ljubljana – Nobena stranka ne bi zaradi narave podirala jezov na Soči, večina bi podprla tudi verigo hidroelektrarn na srednji Savi, le malo pa bi jih gradilo na Muri. Napovedi o sanaciji starih bremen so drzne, prav tako obljube o strožjem nadzoru nad onesnaževalci.
Čista mobilnost je ena od prednostnih nalog za znižanje emisij. V SMC pravijo, da ministrstvo za infrastrukturo ves čas, še posebno pa v tej finančni perspektivi, spodbuja trajnostno mobilnost. Evropskega denarja je za ta namen, skupaj s slovenskim, več kot 120 milijonov evrov do leta 2020. V Desusu kot ključno vidijo celovito upravljanje parkiranja in javnega prometa, posebno v mestih. V SD pravijo, da so vsi ukrepi (višja obdavčitev goriv, višje cene parkiranja, višje cestnine) dopustni samo ob primerni alternativni mobilnosti. V Levici menijo, da je najbolj smiselna uvedba posebnega davka na nova vozila, ki uporabljajo bencinski ali dizelski motor. Ta bi moral rasti glede na izpuste, porabo goriva, težo vozila in ceno. V NSi bi denar dobili z višjo obdavčitvijo goriv, v SDS pa bi v mestih avtomobile nadomestili z javnim prevozom visoke pogostnosti. Sistem »parkiraj in uporabi javni prevoz« je edina hitro uresničljiva rešitev. Dobra država bi denar za čisto mobilnost zagotavljala iz proračuna, ki ne bo več bankomat lobijev.
V Listi Marjana Šarca (LMŠ) so nasprotno prepričani, da so goriva že zdaj precej obdavčena. Slovenija več subvencij kot za obnovljive vire namenja fosilnim gorivom, kar je treba spremeniti. Parkiranje ni povezano s čisto mobilnostjo, ta vir zato ni primeren, pobrane cestnine pa morajo biti namenjene vzdrževanju prometnic. V SLS so za zmanjšanje davkov na vseh področjih. V Stranki Alenke Bratušek (SAB) menijo, da za prehod na obnovljive vire ni treba uvesti davščin. Treba je sprejeti načrt, temu pa prilagoditi sredstva.
Lani sta se zgodili dve veliki okoljski industrijski nesreči, požara v Kemisu in Ekosistemih. V vseh strankah odgovarjajo, da se take nesreče ne smejo ponavljati. »Redno je treba izvajati široke revizije okoljevarstvenih dovoljenj, preverjati, koliko so specifična in natančna, koliko možnosti za določena nevarna ravnanja dopuščajo,« pravijo v SMC, kjer so prepričani, da so se požari zgodili zaradi nespoštovanja zakonodaje. V Desusu so podprli napoved vlade, da se jeseni začne poostren inšpekcijski nadzor nad podjetji z okoljevarstvenimi dovoljenji. V Dobri državi tudi menijo, da je treba izvajati veljavno zakonodajo. »Za doseganje ciljev in učinkovito delo je treba razmisliti o reorganizaciji ministrstva skupaj z organi v sestavi,« pravijo v SD. V SAB so prepričani, da mora biti zakonodaja preprosta in učinkovita, v Levici pa, da proizvodnja, ki uporablja nevarne snovi, sploh ne sodi v bližino stanovanjskih območij. Tudi v LMŠ pravijo, da je za industrijske obrate z velikim tveganjem treba zakonsko določiti stalen nadzor državnega organa, povečati zagrožene kazni in poenostaviti odvzem dovoljenja.
NSi ni podprla novele zakona o varstvu okolja. »Ukinitev časovne veljavnosti lahko velja v državah, kjer je okoljska zavest na visoki ravni, nikakor pa ne v Sloveniji, kjer prevečkrat prevladujejo drugačni interesi,« pravijo v NSi. V SDS so pričakovali, da bo ministrstvo za okolje po nesrečah proučilo okoljevarstvena dovoljenja in pripravilo poročilo o ustreznosti veljavne zakonodaje za take obrate. Ocenjujejo pa, da dovoljenja ni tako težko odvzeti, če bi službe opravljale svoje delo. V SLS nasprotno menijo, da odvzem okoljevarstvenega dovoljenja nikakor ne bi bil ustrezen postopek, saj v Sloveniji vsako leto proizvajamo več nevarnih odpadkov. Nujno pa je treba posodobiti predpise za gradnjo in upravljanje industrijskih objektov, ki delajo z nevarnimi snovmi ali odpadki.
Številne lokacije so onesnažene s starimi okoljskimi bremeni. SAB pri tem izpostavlja Celjsko kotlino, kjer bi se sanacija morala začeti že pred mnogimi leti. »Najprej moramo imeti na mizi rešitve, potem pa zagotoviti denar. Mi ga bomo zagotovili,« obljubljajo v SAB. V SDS pravijo, da stara bremena izvirajo iz časov, ko je bila industrija v lasti države, in posledično mora prav država opraviti sanacijo. Če obstajajo pravni nasledniki onesnaževalcev, potem morajo tudi ti prevzeti del bremen, denimo za gudronske jame pri Mariboru. »Jasno bomo uveljavili pravilo onesnaževalec plača. Za financiranje sanacij bomo ustanovili poseben sklad na resornem ministrstvu in se bolj oprli na finančne vire, ki jih je za te namene pripravila EU,« pravijo v SLS. LMŠ bi takoj izdelala prioritetni seznam lokacij in jih začela sanirati, hkrati pa izdelala strategijo, kako te lokacije uporabiti. V Levici opozarjajo, da stroški sanacije okoljskih bremen že srednjeročno niso stroški, ampak naložbe, saj se s takšnimi ukrepi zelo zmanjšajo število bolezni in pritisk na zdravstveno blagajno. Država pa mora tudi poskrbeti, da odgovornost nosi onesnaževalec, med njimi Kemis in Cinkarna Celje.
Za SD ni pravično, da nekateri prebivalci nosijo bremena preteklih okoljskih bremen, zato je za okolje treba nameniti več denarja. Desusu se zdi primeren pristop, da osnutek novega zakona o varovanju okolja predvideva približno dva milijona evrov za sanacijo starih bremen. V SMC pa pravijo, da je z uredbo zagotovljena sanacija Mežiške doline, pripravili so tudi zakon o sanaciji Celjske kotline, ki pa ga nista podprli koalicijski partnerici Desus in SD. Dobra država bi v okviru sanacije starih bremen najprej z javnih funkcij odstranila ljudi, ki že več let ne spoštujejo zakonodaje.
Čista mobilnost je ena od prednostnih nalog za znižanje emisij. V SMC pravijo, da ministrstvo za infrastrukturo ves čas, še posebno pa v tej finančni perspektivi, spodbuja trajnostno mobilnost. Evropskega denarja je za ta namen, skupaj s slovenskim, več kot 120 milijonov evrov do leta 2020. V Desusu kot ključno vidijo celovito upravljanje parkiranja in javnega prometa, posebno v mestih. V SD pravijo, da so vsi ukrepi (višja obdavčitev goriv, višje cene parkiranja, višje cestnine) dopustni samo ob primerni alternativni mobilnosti. V Levici menijo, da je najbolj smiselna uvedba posebnega davka na nova vozila, ki uporabljajo bencinski ali dizelski motor. Ta bi moral rasti glede na izpuste, porabo goriva, težo vozila in ceno. V NSi bi denar dobili z višjo obdavčitvijo goriv, v SDS pa bi v mestih avtomobile nadomestili z javnim prevozom visoke pogostnosti. Sistem »parkiraj in uporabi javni prevoz« je edina hitro uresničljiva rešitev. Dobra država bi denar za čisto mobilnost zagotavljala iz proračuna, ki ne bo več bankomat lobijev.
V Listi Marjana Šarca (LMŠ) so nasprotno prepričani, da so goriva že zdaj precej obdavčena. Slovenija več subvencij kot za obnovljive vire namenja fosilnim gorivom, kar je treba spremeniti. Parkiranje ni povezano s čisto mobilnostjo, ta vir zato ni primeren, pobrane cestnine pa morajo biti namenjene vzdrževanju prometnic. V SLS so za zmanjšanje davkov na vseh področjih. V Stranki Alenke Bratušek (SAB) menijo, da za prehod na obnovljive vire ni treba uvesti davščin. Treba je sprejeti načrt, temu pa prilagoditi sredstva.
Da ne bi bilo več nesreč
Lani sta se zgodili dve veliki okoljski industrijski nesreči, požara v Kemisu in Ekosistemih. V vseh strankah odgovarjajo, da se take nesreče ne smejo ponavljati. »Redno je treba izvajati široke revizije okoljevarstvenih dovoljenj, preverjati, koliko so specifična in natančna, koliko možnosti za določena nevarna ravnanja dopuščajo,« pravijo v SMC, kjer so prepričani, da so se požari zgodili zaradi nespoštovanja zakonodaje. V Desusu so podprli napoved vlade, da se jeseni začne poostren inšpekcijski nadzor nad podjetji z okoljevarstvenimi dovoljenji. V Dobri državi tudi menijo, da je treba izvajati veljavno zakonodajo. »Za doseganje ciljev in učinkovito delo je treba razmisliti o reorganizaciji ministrstva skupaj z organi v sestavi,« pravijo v SD. V SAB so prepričani, da mora biti zakonodaja preprosta in učinkovita, v Levici pa, da proizvodnja, ki uporablja nevarne snovi, sploh ne sodi v bližino stanovanjskih območij. Tudi v LMŠ pravijo, da je za industrijske obrate z velikim tveganjem treba zakonsko določiti stalen nadzor državnega organa, povečati zagrožene kazni in poenostaviti odvzem dovoljenja.
Infografika: Delo
NSi ni podprla novele zakona o varstvu okolja. »Ukinitev časovne veljavnosti lahko velja v državah, kjer je okoljska zavest na visoki ravni, nikakor pa ne v Sloveniji, kjer prevečkrat prevladujejo drugačni interesi,« pravijo v NSi. V SDS so pričakovali, da bo ministrstvo za okolje po nesrečah proučilo okoljevarstvena dovoljenja in pripravilo poročilo o ustreznosti veljavne zakonodaje za take obrate. Ocenjujejo pa, da dovoljenja ni tako težko odvzeti, če bi službe opravljale svoje delo. V SLS nasprotno menijo, da odvzem okoljevarstvenega dovoljenja nikakor ne bi bil ustrezen postopek, saj v Sloveniji vsako leto proizvajamo več nevarnih odpadkov. Nujno pa je treba posodobiti predpise za gradnjo in upravljanje industrijskih objektov, ki delajo z nevarnimi snovmi ali odpadki.
Denar za stara bremena
Številne lokacije so onesnažene s starimi okoljskimi bremeni. SAB pri tem izpostavlja Celjsko kotlino, kjer bi se sanacija morala začeti že pred mnogimi leti. »Najprej moramo imeti na mizi rešitve, potem pa zagotoviti denar. Mi ga bomo zagotovili,« obljubljajo v SAB. V SDS pravijo, da stara bremena izvirajo iz časov, ko je bila industrija v lasti države, in posledično mora prav država opraviti sanacijo. Če obstajajo pravni nasledniki onesnaževalcev, potem morajo tudi ti prevzeti del bremen, denimo za gudronske jame pri Mariboru. »Jasno bomo uveljavili pravilo onesnaževalec plača. Za financiranje sanacij bomo ustanovili poseben sklad na resornem ministrstvu in se bolj oprli na finančne vire, ki jih je za te namene pripravila EU,« pravijo v SLS. LMŠ bi takoj izdelala prioritetni seznam lokacij in jih začela sanirati, hkrati pa izdelala strategijo, kako te lokacije uporabiti. V Levici opozarjajo, da stroški sanacije okoljskih bremen že srednjeročno niso stroški, ampak naložbe, saj se s takšnimi ukrepi zelo zmanjšajo število bolezni in pritisk na zdravstveno blagajno. Država pa mora tudi poskrbeti, da odgovornost nosi onesnaževalec, med njimi Kemis in Cinkarna Celje.
Za SD ni pravično, da nekateri prebivalci nosijo bremena preteklih okoljskih bremen, zato je za okolje treba nameniti več denarja. Desusu se zdi primeren pristop, da osnutek novega zakona o varovanju okolja predvideva približno dva milijona evrov za sanacijo starih bremen. V SMC pa pravijo, da je z uredbo zagotovljena sanacija Mežiške doline, pripravili so tudi zakon o sanaciji Celjske kotline, ki pa ga nista podprli koalicijski partnerici Desus in SD. Dobra država bi v okviru sanacije starih bremen najprej z javnih funkcij odstranila ljudi, ki že več let ne spoštujejo zakonodaje.
Volitve 2018 FOTO Delo
