C. R.
Ankaran - Novinarski dnevi 2009 so za nami. Poleg razprav na okroglih mizah in stanovskega druženja so bile tokrat na njih podeljene tudi nagrade Društva novinarjev Slovenije Consortium veritatis - Bratstvo resnice 2009, katerih slovesnost je za seboj pustila nekoliko grenkega priokusa. Vsako leto se namreč podeljujeta dve debitantski nagradi in za prejemnika ene od teh je bil sprva izbran tudi novinar Delove notranjepolitične redakcije Dejan Karba, a se je zaradi pomislekov, ki so se pojavili ob objavi nedavne zgodbe glede podkupovanja pri nabavi vozil Patria, nagradi odpovedal.
Komisija za podelitev novinarskih nagrad Društva novinarjev Slovenije je pojasnila, da se je znašla v težkem položaju, ker se je »v dneh pred podelitvijo razkrilo, da je novinar Karba pri prispevku ravnal v nasprotju s temeljnimi novinarskimi postulati, hkrati pa mu ni mogoče očitati, da bi tako ravnal v preteklosti«. Podelitev nagrade Dejanu Karbi bi po mnenju komisije namreč lahko imela napačno sporočilo največje novinarske organizacije v Sloveniji. In tako se je v nastali situaciji novinar Dejan Karba odločil, da umakne svoje soglasje k podelitvi novinarske nagrade za dosežke mladih novinarjev.
Toda na podelitvi nič od tega ni bilo niti z besedo pojasnjeno kot tudi ni bila prebrana izjava, ki jo je Karba napisal v ta namen - zato objavljamo njen povzetek. Prav tako pa ne moremo niti mimo tega, da opozorimo, da na nobeni okrogli mizi ni sodeloval nobeden od Delovih novinarjev ali urednikov, četudi so bili ti zadnji na njih nemalokrat ošvrknjeni.
Spoštovani!
Pričujoče pisanje mi, roko na srce, ne gre gladko izpod prstov. Je pa zagotovo posledica tehtnega premisleka in vere v neomajno moč resnice, ki jo kot novinar lahko izražam le skozi svoje pisanje v časopis, za katerega delam. Novica, da bo letošnja debitantska novinarska nagrada po tehtnem razmisleku vaše strokovne komisije odromala v moje roke, me je res prijetno presenetila. Po treh letih moje novinarske kariere, ki sem jo začel kot popoln začetnik, se zaradi nominacije za nagrado in nadaljnje izbire počutim izredno počaščenega; nagrada je vendarle dokaz, da sem delal dobro, da sem delal prav in da sem delal za dobro tistih, ki smo jim (tudi) časopisni novinarji pač namenjeni: bralcev. Ljudi, ki prek našega zrcaljenja politično-gospodarske družbe črpajo misli za svoje odločitve, pri čemer je na nas, da jim zrcalo postavimo pošteno. Kajti le tako se bo odsev izzrcalil v vsej svoji veličini, resnici.
V iskanju zadnje se je zgodila tudi zgodba iz začetka tega tedna, pod katero sem se podpisal. Da, z obrtniškega vidika sem pri tem storil napako. Da, ustrelil sem se v koleno, vendar naj poudarim, da krogla ni ostala v njem. Na drugi strani je namreč z isto hitrostjo, kot je vstopila, tudi izstopila. Rana, ki naj - prosim - skeli le mene in morda mojo časopisno hišo, se bo, brez skrbi, zacelila. Upam, da kmalu.
Zgodba o pretoku finskega denarja za potrebe ene od slovenskih političnih opcij, žal, še ni končana. A bo. Enkrat. In takrat, ko se bo to zgodilo, bom nagrado društva novinarjev Slovenije - če me bo še vedno čakala, seveda - s prav tako čisto vestjo, kot jo danes odklanjam, ob tem pa še z veseljem, tudi sprejel. Upam, da bo čas zelo hitro pokazal, da sem vse (tudi napake) delal za - resnico.
S spoštovanjem, Dejan Karba, DELO
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela