Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) so povedali, da je bila proslava letos vključena v koledar državnih proslav, zato se slovenski kulturni praznik tudi formalno počasti. Lani so za to plačali 57 tisoč evrov, letos pa je predvidenih 39 tisoč evrov. Ne glede na nižji proračun bo proslava 7. februarja ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na visoki ravni in dostojanstvena, zatrjuje režiserka Ivana Djilas. »Angažirala sem toliko ljudi, kot jih lahko plačamo, nastopali pa bodo samozaposleni, upokojeni in nezaposleni kulturniki, torej tisti najbolj ogroženi, saj je njihova usoda v času, ko se zaradi vsesplošnega varčevanja sprašuje, ali so (nekateri) kulturniki sploh potrebni, zelo negotova.«
Da bi prikazala kulturno pestrost Slovenije, je za ustvarjalci pobrskala zelo na široko, saj se, »če vedno kažemo ene in iste ljudi, lahko hitro ustvari vtis, da je to dovolj in da drugih ne potrebujemo, po drugi strani pa je kulturni potencial v tej državi izjemen«. Naslov proslave ob kulturnem prazniku bo Kultura osebno in njen cilj bo pokazati, da za veliko besedo kultura stojijo posamezniki, ki svoje življenje podrejajo umetniškemu ustvarjanju. »To vsekakor ni igračkanje, ampak trdo garanje,« je poudarila Djilasova in dejala, da bo proslava zgolj in samo poklon kulturi, Prešernovim nagrajenkam in nagrajencem, torej v preteklem letu najboljšim ustvarjalkam in ustvarjalcem.
Večji del
Dogodek bo v osnovi torej koncert z le malo govorjene besede, kar naj bi bila tudi varovalka, da proslave ob dnevu kulture ne bi zlorabili za širjenje stališč, ki s kulturo nimajo nobene zveze: »Voditelja ne bo, Prešernove nagrajence, občinstvo in nastopajoče bo nagovoril edinole akademik in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Trontelj, govorilo se bo med podelitvijo, zlasti obrazložitvijo nagrad letošnjim najboljšim ustvarjalcem, poleg tega bo priznani igralec Boris Cavazza v celoti odrecitiral Prešernovo Zdravljico,« je program povzela Djilasova. »Zdravljica je bila namreč najprej pesem pesnika, ki je postal velik, torej najprej je bila poezija, umetnost, kar bo moto celotne proslave: da je to praznik kulture in Slovencev ter da kultura je in bo obstala, medtem ko je vse drugo, tudi oblast, ki se nenehno menja, minljivo. Na odru se bomo, skratka, ukvarjali zgolj z umetnostjo, kulturniki in najboljšimi med njimi ter z ničimer drugim,« je bila odločna znana režiserka.