Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi vsi po zakonu plačevali zdravstvene prispevke, bi bilo zdravstvo v precej manjših težavah, kakor je, je povedala Daniela Dimić, finančna direktorica javne zdravstvene blagajne (ZZZS). Po podatkih finančne uprave (Furs) so konec leta 2016 neplačniki dolgovali 129,5 milijona, zdaj pa najmanj 122 milijonov evrov. Podatki so nepopolni.
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) večji del dolga za zdravstvo dolgujejo samostojni podjetniki, osebe z nerednimi dohodki, kmetje in ljudje v samostojnih poklicih, kot so odvetniki, notarji, novinarji, zasebni zdravstveni delavci in poklicni športniki. To so tako imenovane fizične osebe, med katerimi je bilo konec leta 2016 kar 38.034 neplačnikov. Zdravstvu so bili skupaj dolžni 71,5 milijona evrov.
To je zelo veliko dolžnikov. Od 103.533 fizičnih oseb, ki so zavezane plačevanju prispevkov, torej na tisti dan (2. januarja 2017) ni imelo poravnanih prispevkov 37 odstotkov zavezancev. Med njimi je bilo 62 velikih dolžnikov, ki so zdravstvu vsak posebej dolgovali več kot 50.000 evrov.
Poleg naštetih fizičnih oseb je konec leta 2016 prispevke za zdravstvo dolgovalo tudi 10.355 pravnih oseb (podjetij, drugih ustanov) od skupaj 152.011 pravnih oseb. Če izračunamo: 6,8 odstotka obstoječih pravnih oseb ne plačuje za svoje zaposlene prispevkov za zdravstvo. Na Fursu nimajo podatka, koliko zaposlenih imajo ta podjetja. Pravne osebe so skupaj dolgovale 57,9 milijona evrov.
Znani neplačniki so zdravstveni blagajni (ZZZS) torej konec leta 2016 dolgovali 129,5 milijona evrov ali 5,2 odstotka od skupnih 2,443 milijarde evrov prilivov leta 2016 v ZZZS.
Po desetih letih odpis dolga
To je kumulativni dolg, ki se je nabral v desetih letih. V Sloveniji je zakonodaja takšna, da se po tem obdobju davčni dolg (tudi za zdravstvo) izbriše, če ga Furs ne more izterjati. Zadnja leta zaradi neizterljivosti vsako leto odpišejo od 12 do 17 milijonov evrov dolga za zdravstvo.
Podatki o tem so različni. Medtem ko nam je Furs posredoval podatek, da je bilo za leto 2015 odpisanih 12,8 milijona evrov dolga, je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da je Furs odpisal 17,6 milijona evrov dolga. Ugotovilo pa je tudi, da je Furs za leto 2015 izkazal za 35 milijonov evrov premalo terjatev do zavezancev za plačilo zdravstvenega prispevka, torej da je v resnici dolg do zdravstvene blagajne za leto 2015 toliko večji – ne 142 milijonov, kot izkazuje Furs, temveč 177 milijonov evrov.
V zdravstveni davčni dolg leta 2016 pa niso všteti delodajalci, ki zase in svoje zaposlene sploh ne izpolnijo REK-obrazca, torej prijave za socialno zavarovanje. Leta 2016 je bilo po podatkih Fursa takšnih 3978 delodajalcev (leto prej pa 4731), ki za svojih 10.156 zaposlenih niso izpolnili niti obrazca, kaj šele plačali zavarovanja. Kolikšen je ta skriti dolg do zdravstvene blagajne, ne ve nihče. Ravno v teh dneh opravljajo davčni inšpektorji pri teh podjetjih nenapovedane nadzore.
Zdravstvenih prispevkov ne plačujejo še invalidska podjetja – plačevanja so oproščena z zakonom, a ne samo za delo invalidov, temveč za vse tam zaposlene. Iz tega naslova – če bi plačevali – bi bilo po podatkih ZZZS vsako leto dodatnih 20 milijonov evrov prihodka za zdravstvo.
Posledice neplačevanja
Čeprav po Fursovih podatkih davčni dolg upada (avgusta je bilo neizterljivega dolga do ZZZS »le« 121,7 milijona evrov), ima zdravstvo zaradi finančne nediscipline – neizterjanih znanih in skritih dolgov – večje težave, kot bi jih imelo, če bi plačevali za zdravstvo vsi zavezanci. Od vplačila prispevkov so odvisne zdravstvene pravice, ki pa jih pričakujejo vsi državljani.
»Neplačevanje prispevkov neposredno vpliva na čakalne dobe. Če bi bila finančna disciplina pri plačevanju prispevkov večja, bi lahko čakalne dobe skrajšali. Cene zdravstvenih storitev so v Sloveniji prenizke – lahko bi jih povišali, poleg tega pa bolnišnicam priznali stroške, ki jih imajo po zakonu glede povišanja plač. Tako bolnišnice ne bi bile več v izgubah. Uvajali bi lahko nove metode zdravljenja, ki jih zdaj ne, krepili bi primarno zdravstvo, ki ima zdaj premalo zdravnikov,« je naštela finančna direktorica ZZZS Daniela Dimić le nekaj konkretnih posledic. In še: »Zdravstvo uporabljamo vsi, vsi bi morali prispevati zanj.«
ZZZS je že leta 2015 predlagal spremembo zakona o davčnem postopku in spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju. A do zdaj vlada na to uho ni slišala.
Lani 405 stečajnih postopkov
V nekaterih drugih evropskih državah imajo do tistih, ki ne plačujejo socialnih prispevkov, veliko bolj restriktivno zakonodajo kot pri nas. Podjetja gredo v stečaj že po pol leta ali letu dni neplačevanja prispevkov, pri nas pa mnoga niti po desetih letih ne. Furs pri nas ozavešča plačnike, pošilja opomine in izvaja izvršbe, stečajni postopek pa začne bolj poredko. Lani je izmed vseh 48.389 dolžnikov sprožil stečajni postopek za 405 dolžnikov. Poplačilo davkov in prispevkov med stečajnim postopkom je majhno. Sodišče je po podatkih Fursa lani iz stečajne mase izterjalo zgolj 0,4 odstotka dolgov.
Neenakost in neenakopravnost
ZZZS glede davčnega dolga ni v enakopravnem položaju s pokojninsko blagajno (Zpiz), saj pokojninski blagajni tovrstne izpade prihodkov krije državni proračun, zdravstvu pa ne, poudarja Dimićeva. Čeprav za nekaj deset tisoč ljudi zdravstvenih prispevkov ne plača nihče, niti državni proračun, zdravstvene pravice pričakujejo in jih imajo. A so pri tem v neenakem položaju.
Zaposleni, za katere delodajalci ne plačujejo, imajo vse pravice, samozaposleni le nujne. V neenakem položaju so tudi različne kategorije zavarovancev: kmetje plačujejo le 32 evrov, občine za socialno ogrožene 34 evrov, Zpiz za upokojence povprečno 57 evrov na mesec, zaposlena oseba pa v povprečju 208 evrov na mesec.
