Vsi presežki zavarovalnic v rezerve in za pokrivanje izgub

Ljubljana – Obe dopolnilni zdravstveni zavarovalnici, ki sta poslovali z dobičkom – Vzajemna in AS –, sta ustvarjeni presežek vložili v rezerve. Marsikdo pa je pričakoval, da bodo – po nareku intervencijskega zakona – znižali premije, ki jih plačujejo zavarovanci.

Zavarovanci so Vzajemni lani vplačali za 260 milijonov evrov premij, Adriaticu Slovenici (AS) 110 milijonov evrov, Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, pa 104 milijone evrov. Dobiček Vzajemne znaša 24,3 milijona evrov, AS 5,1 milijona evrov, Triglava 4,9 milijona evrov.

Poslanci državnega zbora so oktobra lani izglasovali intervencijski zakon za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ-M), ki določa, da morajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice do konca letošnjega junija – torej do predvčerajšnjim – nameniti polovico svojega dobička iz preteklih let za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ). Ker kakšnih natančnejših navodil, kako naj bi to storili, ni določal niti zakon niti kakšen za razlago pristojen organ, so zavarovalnice ravnale, kakor se jim je zdelo prav. In očitno v nasprotju s pričakovanji pobudnikov in zagovornikov novele.

Ministrstvo nima vpliva

Poročali smo že, da so na skupščini Vzajemne izglasovali predlog, da 24,3 milijona dobička iz preteklih let prenesejo v varnostne rezerve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da lahko na dolgi rok pokrivajo vsa morebitna tveganja. Včeraj so nam iz Adriatica Slovenice sporočili, da imajo kot zavarovalna delniška družba v »drugih rezervah iz dobička za prednostno pokrivanje izgub iz DZZ« 5,8 milijona evrov. Pri Triglavu ne razpolagajo s presežki, še več, z dobički zadnjih let pokrivajo izgubo, ki se je zdaj, s 4,9 milijona dobička iz leta 2013, zmanjšala na 10,3 milijona evrov.

Zlasti pri SD, ki je predlagala spremembo zakona, in pri Koaliciji za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, ki združuje 14 družbenih gibanj, so kritični do ravnanja zavarovalnic, predvsem do Vzajemne. Prepričani so, da bi morali na račun presežkov znižati premije, ki jih plačujejo zavarovanci in da bi bilo to v duhu zakona, ne pa zadrževanje za »kapitalske rezerve«, kot se je izrazila Nevenka Lekše iz Koalicije za ohranitev javnega zdravstva. Vendar to ni nikjer določeno. »Dikcija zakona je preohlapna, na kar je zavarovalnica že večkrat opozorila, za podajanje pojasnil v zvezo z zakonodajo je pristojen državni zbor, ki pa ni posredoval dodatnih navodil,« so nam, denimo, odgovorili iz AS.

Številni bi ga ukinili

»Ministrstvo za zdravje nima pristojnosti, da bi se opredeljevalo do načina, s katerim se bo zagotovilo, da se akumulirane rezerve, ki so nastale od leta 2005 do sprejetja ZZVZZ-M, porabijo oziroma namenijo za izvajanje DZZ,« pa so povedali na zdravstvenem ministrstvu in dodali, da imajo zelo omejene možnosti. Na poslovanje zavarovalnic nimajo vpliva.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je, kot je že v navadi, tudi ena od tem tokratne predvolilne kampanje. Številne stranke ga vidijo kot anomalijo našega zdravstvenega sistema.

V svojih programih prav izrecno napovedujejo njegovo ukinitev pri Stranki Mira Cerarja, SD, Desusu, SLS, Združeni levici. Razpravo o njegovi ukinitvi predlagajo tudi v stranki Verjamem Igorja Šoltesa, takšno ali drugačno spremembo obstoječega zavarovalnega sistema pa predlagajo skoraj vsi akterji državnozborskih volitev.