Tiskane izdaje
Skupina posameznikov, ki ne odobrava umika obtožnice zoper polkovnika, je vse bolj glasna tudi znotraj Slovenske vojske.
Da državno pravobranilstvo kot subsidiarni tožnik ne more kazensko preganjati obdolženca, zoper katerega je na podlagi strokovnega mnenja izvedenske stroke umaknilo obtožnico, je senat, ki ga je vodil vodja murskosoboškega okrožnega sodišča Branko Palatin, odločil prejšnji petek. Sklicujoč se na odločitev senata, tudi državno pravobranilstvo meni, da je v konkretnem kazenskem pregonu lahko zakoniti tožnik zgolj državno tožilstvo, ki pa je prek višjega državnega tožilca Žarka Bejeka od pregona odstopilo.
Predsednik VSO Aleš Hojs se s tem ne strinja. V VSO bodo po njegovih besedah uporabili vsa pravna sredstva, da se zgrešena odločitev eliminira: »Upravno pritožbo smo že vložili, proučujemo še druge pravne možnosti.«
(Ne)strokovni strokovnjaki
Strokovne podlage za uporabo izrednih pravnih sredstev, na podlagi katerih bi lahko dosegli bodisi obnovitev postopka bodisi razveljavitev zavrnilne sodbe, iščejo tudi v Slovenski vojski (SV). Sklicujoč se na dejstvo, da je brigadir David Humar elektronsko pismo, v katerem je murskosoboškemu sodišču sporočil, da ne bo sodeloval pri pisanju strokovnega mnenja, poslal tudi načelniku generalštaba SV Andreju Ostermanu, želi skupina zaposlenih v strukturi SV doseči, da bi Osterman z zahtevo za revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti dosegel pisanje novega strokovnega mnenja: to naj bi spisal kdo bolj usposobljen, kot sta to bila pisca »usodnega« mnenja Marko Unger in Tomaž Pörš: prvi je zaposlen v SV kot poveljnik šole za podčastnike, drugi deluje v združenem sektorju SV za strateško planiranje.
Skupina pripadnikov SV, med katerimi so večinoma višje rangirani v vojaški hierarhiji (podatki so znani uredništvu), še opozarjajo, da bi moral načelnik SV po tem, ko je iz Humarjevega e-maila izvedel, da sodišče potrebuje strokovno mnenje s področja vojaške taktike, strokovnjaka za pisanje mnenja poiskati znotraj katedre vojaških ved, ki deluje v centru vojaških šol. Tiskovni predstavnik SV Simon Korez je za Delo povedal, da je generalmajor Osterman res seznanjen s to pobudo, a več o zadevi ni želel govoriti: »Načelnik se je odločil, da SV kot institucije v zadevo Popov ne bo vmešaval.«
Izvedeli smo, da je o možnosti uporabe izrednih pravnih sredstev skupina pripadnikov SV obvestila tudi nekatere nekdanje načelnike GŠ; generalmajor Ladislav Lipič je to za Delo potrdil, a dodal, da on kot nekdanji načelnik, kljub temu da je bil obrambni svetovalec v kabinetu predsednika države in je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, tega ne more doseči. To, pravi, bi lahko storil le načelnik generalštaba SV.
Kdo v konkretni zadevi lahko izkaže pravni interes, smo vprašali odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja, specialista za kazensko pravo. »Sodba v konkretnem primeru je zavrnilna in nanjo se je, teoretično, seveda mogoče pritožiti. A ker v konkretni zadevi ni konkretnega oškodovanca, ki bi še lahko prevzel pregon, je zadeva končana. Tožilstvo je od pregona odstopilo, kakršnakoli druga zahteva, ki bi lahko dosegla obnovo primera, pa ne more doseči tudi tega, da bi obnova postopka škodovala Popovu.« Na razplet, še dodaja Kovačič Mlinar, ne bi mogla vplivati niti interna preiskava generalnega državnega tožilstva, če bi jo to nad soboškim okrožnim tožilstvom odredilo: »Kakorkoli obračamo, zadeva je končana.«
