Vzponi in padci našega nekoč naj turističnega kraja

Portorož – Podatki o poslovanju portoroškega turizma niso tako slabi, kot je slab splošen vtis o njem: nova marina tik pred plažo, pločevina na promenadi, premalo turistov med tednom in preveč konec tedna, hrup, slabe plaže, neurejena infrastruktura, slabe trgovine, premalo poti za kolesarje, vse več plavajočih hišic in vse manj plovil v Marini Portorož ...



Sladoledar, ki se že 55 let preživlja s slaščičarsko dejavnostjo v Piranu, pravi, da je turistov manj in da je poslovanje težje: »Včasih je bilo v Portorožu sedem restavracij, zdaj jih je 40, včasih sta bila dva sladoledarja, danes jih je 15. Tržnica s kičem pred hotelom Kempinski sredi Portoroža ni primerna za ta kraj,« je povedal naš sogovornik, ki ni hotel biti imenovan. Podjetnik Gregor Šubic, ki je letos povečal kavarno Cacao, je v sosednjem plažnem objektu odprl restavracijo Bungalow, kjer poskuša prepričati goste s kakovostjo, ki je v Portorožu niso pogosto deležni: »Danes čez dan je res manj gostov na plaži, ker je vroče in so raje pod klimatskimi napravami. Tudi za kopanje je prevroče. Sicer pa smo z obiskom zadovoljni.«

Bossmanov ultimat Metropolu

Ker je v Portorožu največ pripomb na plažo hotela Metropol, je pred dnevi župan Peter Bossman poslal podjetju Remisens Liburnia, ki gospodari z Metropolovo plažo, ultimat, naj v dveh tednih počisti in uredi okolico Alaye in lucijske plaže. V nasprotnem primeru bo to opravilo Okolje, ki bo podjetju poslalo račun. Direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel pa je povedal, da je v akcijskem načrtu turistične strategije za prihodnje leto predvideno, da plažo prevzame nov upravljavec. Tudi direktor Kempinski Palacea Thies Bruhn trdi, da se v desetih letih v Portorožu ni prav nič spremenilo.



»Še zdaj ni jasno, ali bi radi množični ali petzvezdični turizem. In ko se naši gostje pritožujejo zaradi preglasne glasbe do druge ure zjutraj, saj jih Dino Merlin ali Severina ne zanimata, ker ju ne poznajo, mi župan Peter Bossman odgovarja, da bi vse različne interese med gostinci, hotelirji in krajani moralo koordinirati Turistično združenje Portorož. Mi nimamo nič proti glasbi in zabavi enih gostov, če to ne moti drugih. Zdaj pa se dogaja prav to,« pravi Bruhn, ki so ga nemški novinarji v nemških časopisih predstavili kot Don Kihota z Jadrana, ker se zaman bori za portoroški golf.

Bruhn opozarja, da se Portorož ne bi smel primerjati z Ljubljano, ki razvija ponudbo prestolniškega turizma, temveč s Kempinskim na Savudriji, ki poleti dosega višjo ceno kot Kempinski v Portorožu: »Predvsem pa bi nas moralo skrbeti, da petzvezdični Falkensteiner hotel v Jesolu te dni prodajajo po 469 evrov, hotel Lone v Rovinju po 606 in hotel Monte Mulini po 694 evrov na noč. Rade volje povabim piranskega župana v Rovinj, da tam prespi noč ali dve in potem stvar primerja z našim krajem. Portorož ne more tekmovati z Ljubljano, kjer hoteli poslujejo vseh 12 mesecev in imajo v povprečju res nižje cene od portoroških, a bi ga moralo skrbeti, da so ga s ponudbo že prehiteli v Rovinju. Če so pred desetimi leti prenovili del portoroške promenade, je njen drugi del vreden za dve zvezdici. Povsem neprimerno sta izkoriščeni skladišči soli in ni dovolj kolesarskih poti,« pravi Bruhn, ki opozarja, da Sredozemlju konkurenčni trgi v severni Afriki in Turčiji spet bolje poslujejo.

Kaj so petzvezdične storitve

Zvone Petek, ki je bil eden od stebrov turističnega vrvenja v 80. letih, je nadvse kritičen do portoroške ponudbe, ker po njegovem ni »petzvezdično doživetje«, če mora gost počakati na zadnjega pijančka, da se umakne s plažnega koncerta, če hoče spati. Petzvezdične ne morejo biti storitve mizerno plačanih uvoženih prekarnih delavcev in niti, če je med plažo in hoteli cesta, ob morju pa ni urejenega sprehajališča.



Turistična strokovnjakinja in profesorica s Turistice Maja Uran Maravić je ocenila, da je Portorož letos dobil daleč najboljšo turistično strategijo doslej, ki pa ji manjka pogumna vizija, ki bi izražala, kaj Portorož kot destinacija sploh želi biti. »Nedopustno je, da za trženje in razvoj proizvodov LTO ne prejme vseh sredstev turistične takse in igralniške koncesije. Za svoje delo bi morala imeti na voljo najmanj tri milijone evrov, zdaj pa jih prejme približno četrtino,« meni Maja Uran Maravić. Prenove bi morale biti konstantne, več bi moralo biti prestižnih hotelskih verig, neprimerna je kakovost restavracij, manj bi moralo biti prometa, morje bi morali bolj približati turistom. Tako Maja Uran Maravić kot drugi so ocenili, da ima Portorož vrhunske termalne storitve (Terme Portorož, Lepa Vida, Zdravilišče Strunjan ...), zagotovo spada v sam vrh kongresne ponudbe, zato pa šepa pri letoviški turistični ponudbi.

So lastniki glavni krivci za slabosti?

Po mnenju Maje Uran Maravić bi bilo za Portorož najpomembneje, če bi dobili vsaj tako uspešne lastnike, kot jih imata hrvaški podjetji Valamar in Maistra. Hkrati pa bi moralo ključno vlogo za koordinacijo in kompromis pri razvoju kraja prevzeti občinsko vodstvo.

Nikola Avram, član direktorske uprave, pristojen za turizem v MK Group, ki si na vse načine želi pridobiti lastništvo hotelov Istrabenza Turizma, meni, da v Portorožu izstopata Krajinski park Sečovlje in prijaznost domačinov. Najbolj negativne so propadajoče stavbe, zamude pri prenovi storitev, negradnja igrišča za golf in zamude s podaljšanjem letališke steze. »Imeti moramo dovolj razkošnih hotelov, takšne plaže, kakršno smo uredili na Savudriji, sodobno letališče, v kakršno smo pripravljeni vlagati. V desetih letih smo investirali 200 milijonov evrov, v prihodnjih letih želimo zmogljivosti 16 hotelov z 2500 sobami podvojiti. Prepričani smo, da bi mi lahko vrnili sijaj Portorožu, ki bi lahko spet postal vodilno turistično središče v regiji.«

Toda Portorožani so zadnje čase skeptični do novih (in sploh) lastnikov. Predvsem zato, ker nekateri (opatijska Liburnija) res ne živijo s krajem, kar je pogoj za uspeh v turizmu, in ker so povsem zanemarili identiteto in vrednote Istre.