Tiskane izdaje
Lipica – V Kobilarni Lipica so danes predstavili poročilo o kemijskih in toksikoloških analizah, ki jih je na vzorcih marca in julija poginulih, obolelih in zdravih konjih opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in z njimi prejšnji teden seznanil vodstvo kobilarne.
Analize so pokazale, da toksičnih snovi, ki so jih kemiki našli v vzorcih telesnih tekočin, v senu ali krmnih dodatkih, konji niso zaužili ne s senom ne s krmo ali krmnimi dodatki, ki so jih dobili, torej naj bi te analize razbremenile odgovornost lipiške kobilarne za pogin živali. Če je res, da je do zastrupitve konj prišlo endogeno, v procesu presnove v telesih živali, direktor Kobilarne Lipica tomi Rumpf pričakuje, da jim bo stroka pojasnila, kako ta proces poteka in kako bi se lahko podobnim zapletom v bodoče izognili.
Ostaja pa dejstvo, da so bile v telesih konj odkrite toksične snovi in da so vprašanja, kako so prišle v organizme obolelih in poginulih konj ter kaj je dejansko povzročilo množična obolenja in pogine, še vedno brez končnega odgovora. Botaniki ljubljanske biotehniške fakultete namreč še niso dokončali analiz travišč, na katerih je bilo pridelano seno, lansko seno, s katerim živali v kobilarni še vedno hranijo. Do zdaj je le znano, da so pri pregledu travnikov odkrili žarišča rastlin s toksičnimi substancami. Piko na 'i' bo poginu konj dala veterinarska stroka, upoštevajoč opravljene pa tudi še neugotovljene izsledke analiz. Predstavniki veterinarske in verjetno biotehniške fakultete, pa tudi Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in policije se bodo ponovno sestali jutri in določili rok za izdelavo končnega mnenja v zvezi z obolenji in pogini konj v Lipici.
Konje so zastrupili ali pa so se »ali pa so se zastrupili«
Vurs v poročilo o izvedenih ukrepih in ugotovitvah v zvezi z marčevskim poginom treh lipicancev, ki so ga izdali 21. maja, navaja, da so toksikološke in kemijske analize snovi v živalskih telesih ter botanične analize pokazale vsebnost različnih snovi v telesnih tekočinah živali, med drugim tudi dveh snovi (alkaloid lupanin in pesticid fenuron), ki sta bila najverjetneje, kot je zapisano v poročilu, umetno vnesena v organizem konj. Poročilo navaja še odprta vprašanja, na katera naj bi odgovor dale končne botanične in kemične analize. Na primer od kod izvira strup lupanin, ki so ga našli v vzorcih tkiv in telesnih tekočinah obolelih konj, zakaj je tako veliko dimetilsulfona (krmni dodatek) v teh in kakšna je njegova vloga, ali lahko strup lupanin in dimetilsulfon izvirata iz krme in krmnih dodatkov.
Odgovori na ta vpašanja, so tedaj napovedali, bodo znani po dokončanju botaničnih in kemičnih analiz. Za zdaj je znano le, da so strokovnjaki biotehniške fakultete, ki so konec maja začeli popisovati rastline na travnikih, s katerih Kobilarna Lipica pridobiva seno, ugotovili veliko razdrobljenost in številčnost površin. Eno balo sena sestavljajo trave z dveh do štirih različnih travnih površin, ki v žariščih ali na obronkih vsebujejo tudi rastline s toksičnimi substancami, navaja poročilo Vurs.
Za tem se je (za marčevskim) zgodil še julijski pogin dveh lipicancev, po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa gre za identična primera, z odkritimi enakimi substancami, ki bi lahko povzročile obolenje in pogin. In v vodstvu lipiške kobilarne so za zdaj lahko nadvse zadovoljni, saj vzrokov obolenja in pogina konj po poročilu mariborskega zavoda, kot ga je danes predstavil direktor Rumpf, niso našli ne v sistemu oskrbe lipiških konj ne v sistemu oskrbovanja s krmo niti v zootehniški ali zdravstveni oskrbi konj. »Določene toksične kemijske substance, ki bi lahko bile vzrok za pogin konj, so bile odkrite v bioloških vzorcih in telesnih tekočinah konj, vendar pa te substance konji niso zaužili ne s senom ne s krmo ne z dodatki,« je dejal Rumpf.
Pojavila pa se je trditev, da bi sporne substance lahko nastale tudi endogeno, v telesni presnovi. Po direktorjevih besedah s prehranskimi dodatki, za katere jim je mariborski zavod svetoval poostreni nadzor oziroma umik s konjskega jedilnika, krmijo le konje na intenzivnem treningu, skupini konj, v katerih je prišlo do pogina, pa s temi dodatki niso bili hranjeni.
Če niso krivi krma in dodatki, kar bo dokončno razjasnila še botanična analiza, kot vzrok pogina konj ostaneta le možnosti, da bi živali lahko zastrupil, kdor prihaja v stik z njimi, ali pa so se »sami«. Prve možnosti direktor ni želel komentirati, o drugi možnosti pa je dejal, da »če gre za endogeno zastrupitev, mora stroka povedati, kako do nje pride in čemu se moramo v bodoče izogibati.«
Konji so prehransko zelo občutljive živali
Miran Kožman, ki na območju občine Ilirska Bistrica veterinarsko službo opravlja 33 let, pravi, da so konji prehransko zelo občutljive živali, pogin konj zaradi prehrane pa ni nobena redkost. »Na področju s približno 350 konji jih vsako leto pogine od štiri do pet zaradi hrane oziroma kolik, ki jih povzroči 'zastrupitev' s hrano. Strupi v hrani so sicer teoretično mogoči, toda do sprememb v konjskem črevesju lahko privede že hitra, nenadna menjava večje količine hrane, katere konj ni vajen, tako kot na primer pri človeku, ki po daljšem času zaužije večjo količino kislega zelja. Lahko, da so konji dobili balo sena z drugega terena, kot je bilo seno prejšnje bale. Lahko da je bila doza te prevelika ali pa je v črevesju povzročila mehur zraka. Konjsko črevesje reagira v nekaj urah in povzroča velike bolečine. Lahko se zaplete, lahko črevo zleze v črevo. Lahko se razplete sámo, če pa se ne, konju ni rešitve in praviloma v nekaj urah pogine.«
Živahna razprava z izmenjavo različnih mnenj poteka tudi na Delovem facebook profilu. »Sta se pa veterina in njena direktorica res izkazali. Delajo kot pri marjetici: so se zastrupili s krmo, se niso, so se, se niso... in kaj bo pri zadnjem lističu? Zares znanstveno in silno hitro,« je eden izmed današnjih komentrajev na Delovi spletni strani. Kaj je zakrivilo pogin lipicancev Kobilarne Lipica, pa tudi »hitrica«, s katero naj bi stroka zadevi prišla do dna, očitno zanima številne laike in strokovnjake.
