Tiskane izdaje
V sklopu Slovenija-transplanta (ST) so v prvih sedmih mesecih letos pri nas presadili 26 ledvic, 19 src, 15 jeter in štiri trebušne slinavke. Toliko ljudem so z darovanimi organi dobesedno podarili novo življenje, saj bi brez nadomestitve opešanega organa z novim živeli precej manj kakovostno, predvsem pa manj časa.
Slovenska transplantacijska dejavnost se na nekaterih področjih – predvsem po številu presajenih src na število prebivalcev in po odličnih rezultatih preživetja v vseh programih, predvsem pa pri pacientih po presaditvi ledvic – uvršča ne le v evropski, ampak tudi v svetovni vrh. A izzivov je kljub temu še veliko.
Lani so v ST pridobili organe od do zdaj največjega števila pokojnih darovalcev (53) – tako se je naša država po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev med članicami Eurotransplanta (ET) uvrstila na tretje mesto, za Hrvaško (37,6) in Belgijo (28). Prehiteli smo, denimo, Avstrijo (22,9) in Nemčijo (10,6).
Letos so v ST pridobili 33 ledvic, 20 jeter, 14 pljuč, pet src in eno trebušno slinavko.
Eurotransplant
Čakajoči na presaditev kot edino preostalo možnost zdravljenja, ki jim lahko reši življenje, morajo dobiti tkivno skladni organ, da ga telo po presaditvi ne zavrne. Zato velik delež v Sloveniji darovanih organov pod okriljem Eurotransplanta in pod strogo določenimi etičnimi in strokovnimi okviri urgentno pošljejo v državo, kjer imajo najustreznejšega prejemnika.
Tako se je letos zgodilo s 44 organi (17 ledvicami, 14 pljuči, desetimi jetri in tremi srci), medtem ko je devet organov (šest ledvic, dvoje jeter in ena trebušna slinavka) ostalo neporabljenih. Za slovenske bolnike pa so od drugod dobili 13 src in 13 ledvic, pet jeter in štiri trebušne slinavke.
Seveda so aktualne tudi presaditve drugih, ne le tako imenovanih solidnih organov. Presaditev krvotvornih matičnih celic (če gre za lastne celice, je presaditev avtologna, če se to zgodi s tujimi matičnimi celicami, pa je presaditev alogenska) je najbolj razširjena oblika celičnega zdravljenja; tako je mogoče zdraviti več kot 70 malignih in tudi nemalignih bolezni. Pri nekaterih hematoloških obolenjih je tako zdravljenje edina možnost za ozdravitev.
Infografika: Delo
Eno najpogostejših in najuspešnejših presaditev tkiv na svetu je presajanje roženic; teh so pri nas lani presadili 76. Spomladi je bilo na seznamu čakajočih za presaditev roženice na Očesni kliniki ljubljanskega UKC 110 bolnikov. Sodobni medicini neprecenljivo pomoč pri zdravljenju predstavljajo tudi koža, kosti, mehkokostni presadki, hrustanec in reproduktivne celice.
Možnost za novo življenje
Velika večina Slovencev razume pomen transplantacijske dejavnosti in podpira tak način zdravljenja. Nekoliko drugače pa je pri vnaprejšnjem opredeljevanju za darovanje organov, omogočanje življenja po življenju – čeprav je ta podatek zaupne narave.
V registru je vpisanih manj kot 5000 darovalcev, kar je v primerjavi z razvitim svetom zelo malo. V ST pričakujejo, da bo k drugačni odzivnosti pripomogla tudi možnost elektronske opredelitve s certificiranim digitalnim potrdilom, ki bo skladno z zakonodajnimi spremembami zaživela leta 2017.
Letos so strokovni sodelavci ST pri 33 primernih umrlih darovalcih v približno tretjini primerov doživeli odklonitev sorodnikov. V štiriodstotnem deležu pa odvzema organov niso mogli opraviti, ker bodisi ni bilo mogoče vzpostaviti stika s svojci bodisi zaradi sodne prepovedi ali medicinske kontraindikacije.
Na nacionalni čakalni seznam za presaditev organa vsako leto na novo uvrstijo približno sto bolnikov. Spodbudno je, da je pri nas povprečna čakalna doba za transplantacijo zelo kratka. Povprečno je krajša od enega leta.
