Z denarjem po principu Alana Forda

Centri raziskovalne umetnosti: razpis vladne službe zamuja leto in pol: »Jemali bi revnim, da dajo bogatim."

Objavljeno
24. marec 2017 16.59
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje - Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) že več kot leto ne spusti iz rok 9,5 milijona evrov, namenjenih projektu slovenske mreže štirih centrov raziskovalne umetnosti, saj je očitno, da želi namesto v nacionalnem programu začrtane »kapilarne mreže« centrov zgraditi en center koncentrirane moči v Ljubljani.

Obtožbe o uzurpaciji sicer skupnega petletnega projekta SVRK in ministrstva za kulturo (MK) prihajajo iz Trbovelj, enega štirih nesojenih centrov, in mariborske Kible, ki sta v teh dneh v javnem pismu razgalila, kaj se v resnici dogaja v »zaodrju« tega evropskega projekta: namesto horizontalne mreže si nekateri na SVRK prizadevajo vzpostaviti vertikalen princip, ki bi »kradel revnim, da bi dal bogatim«. Kako? »Tako, da bo pod krinko dvanajstih laboratorijev, razporejenih po statističnih regijah, in z umetnim ustanavljanjem organizacij vzpostavil centralni nadzor v Ljubljani,« se bojijo v Trbovljah in v Kibli.

Razpis za projekt centrov bi že pred poldrugim letom moralo objaviti MK. »A teh milijonov nikoli ni bilo na MK, saj z njimi najbrž upravljata SVRK in ministrica brez listnice,« domneva Zoran Poznič, direktor trboveljskega kulturnega centra Delavski dom (DDT). O projektu bi morali v Bruselj poročati že prihodnje leto, o razpisu pa ne duha ne sluha. Ker se uradniki na SVRK »požvižgajo na državne dokumente, resolucije, strategije in zakonodajo ter celo na pogodbe z EU«, pravijo avtorji odprtega pisma, se lahko zgodi, da bo treba 9,5 milijona vrniti.

Kot nam je uspelo izvedeti, na MK v celoti pritrjujejo podpisnikom odprtega pisma, saj da mu je težko karkoli dodati, ker je izguba časa nenadomestljiva. Na MK se tudi čudijo, da projekt ne dobi zelene luči. Čeprav so že slišali za »težnje«, da se denar nameni »neki imaginarni strukturi« po avstrijskem vzoru iz Linza, pa so proti SVRK očitno nemočni. Niti po letu jim še ni uspelo, da bi projekt s soglasjem drugih resorjev končno presegel točko mirovanja.

Na SVRK so nam odgovore na očitke s Štajerske obljubili za ponedeljek.

Trbovlje so s projektom Trbovlje novomedijsko mesto (TNM) že osem let prisotne na slovenski intermedijski sceni in od lani namesto propadlega kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju predvidene za del produkcijsko-raziskovalne in informativno-izobraževalne osi Ljubljana-Maribor-Trbovlje-Koper. Štirje centri so zapisani tudi v nacionalno resolucijo, kohezijska sredstva zanje pa bi glede na operativni program 2014-2020 delili v razmerju 60:40 v korist centrov vzhodne kohezijske regije.

Prav tem pa SVRK, se zdi, zdaj jemlje prvenstvo projekta in denar. »Želimo zgolj transparentnost in poštenost, zgolj 'higieno',« pravi Poznič.

Trboveljskemu DDT je v osmih letih s projektom TNM uspel veliki met celo na svetovni novomedijski zemljevid. Del projekta TNM je novomedijski laboratorij, gospodarsko-umetniški konzorcij, »krak« TNM bo virtualni muzej rudarstva, prihodnje leto se Trbovljam obeta višješolski program novomedijske akademije, že dve leti pa DDT čaka na podpis pogodbe z nacionalno RTV o delnem najemu oddajnika na Kumu. »Vse to bi precej lažje izpeljali v okviru centra raziskovalne umetnosti, v katerem vidimo priložnost, da postanemo pomemben zaposlovalec z visoko dodano vrednostjo,« našteva Poznič. Položaj trboveljskega TNM je toliko težji od mariborske Kible, ker se ta financira iz evropskih projektov, trboveljski pa »le« s sredstvi ministrstva.


In kaj lahko dobrega ponudi ljubljanski »megacenter«? Po trditvah Štajercev zgolj »copy paste« varianto centra Ars Electronic iz Linza.