Z dogovorom do socialnega miru

Ljubljana – Kljub velikemu pesimizmu na eni in drugi strani so se vlada in sindikati javnega sektorja na zadnji pogajalski dan vendarle dogovorili o plačni politiki za leto 2016. Z njim bo država pri plačah javnih uslužbence privarčevala približno 200 milijonov evrov.

Po maratonskih pogajanjih so pogajalci tako zbližali stališča, da je bil dogovor mogoč. Popustili sta obe strani, nazadnje vlada ob posredovanju predsednika vlade Mira Cerarja, ki se je na kratko udeležil pogajanj in jih zapustil optimističen: »Ker ocenjujem, da je bil vsaj ta del, na katerem sem sodeloval, zelo konstruktiven, izražam realno upanje, da se strani lahko dogovorita.« Da so »vsekakor na pravi poti«, je sredi pogajanj napovedal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Sprostitev napredovanj

Cerarjev optimizem se je na koncu obrestoval: izkupiček pogajanj vladi omogoča sprejetje proračuna, ki ga državni zbor že obravnava, in socialni mir, sindikati pa so iztržili opustitev nekaterih ukrepov.

Po dogovoru se bodo januarja 2016 popolnoma sprostila napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev, nekoliko višje bo izplačilo regresa, septembra se bo sprostila tudi plačna lestvica. Drugi varčevalni ukrepi bodo veljavni do konca prihodnjega leta. To pomeni, da se raven plač vrača na tisto iz junija 2013.

Finančna teža dogovora je približno 200 milijonov evrov leta 2016. Po trenutnih načrtih ministra za finance Dušana Mramorja bi plačno politiko v letih 2017–2020 določali skladno s tako imenovano Boletovo formulo, po kateri bi okvir za plačno maso prilagajali tako, da bo proračun sledil fiskalnemu pravilu. Vlada in sindikati bi se na podlagi formule dogovorili za višino plačne mase, nato pa bi se sproti dogovarjali, katere varčevalne ukrep bo vlada opuščala oziroma katere pravice zaposlenih bi se znotraj teh okvirov povečevale.

Preostali del dogovora predvideva, da bo vlada iskala soglasje sindikatov pri tako imenovani reformi javnega sektorja, ki naj bi začela veljati leta 2017, z njo pa naj bi začeli meriti uspešnost na skoraj vseh področjih javnega sektorja. Predvideno je tudi reševanje problematike plačne skupine J, sindikati pa so dobili zavezo vlade, da bo v primeru enostranskih posegov v dogovor plačala stavko, če ta bo.

Če sporazum ne bi bil dosežen, bi se konec leta sprostili vse varčevalni ukrepi na področju plač, kar bi državni proračun stalo 408 milijonov evrov na leto. Vlada bi še pred tem enostransko znižala plače, kar bi zelo verjetno privedlo do protestov in splošne stavke.