Pejovnik: Z dopisom nisem bil seznanjen

Dokument dokazuje, da bi Pejovnik moral vedeti za dodatke.

Objavljeno
14. marec 2016 21.45
Okrogla miza univerza - Stane Pejovnik 06.novembra 2014
Tina Kristan
Tina Kristan

Rektorja ljubljanske univerze, tako sedanji Ivan Svetlik kot nekdanji Stanislav Pejovnik, sta več čas trdila, da univerza nikoli ni dovolila izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost. To ne drži. Objavljamo namreč dokument, ki dokazuje nasprotno. Pod njem je podpisan Pejovnik.

Dekanu in prodekanom v skladu s kolektivno pogodbo »pripada« dodatek za stalno pripravljenost, je zapisano v dokumentu iz leta 2011, pod katerim je podpisan tedanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik. Gre za dokument o sistemizaciji delovnih mest na fakulteti za matematiko in fiziko, ki na dveh straneh opiše delovno mesto visokošolskega učitelja, pogoje, ki jih mora posameznik izpolniti, če želi zasesti to mesto, kakšne odgovornosti ima in kateri dodatki mu pripadajo.

Dokument dokazuje, da bi Pejovnik moral vedeti za dodatke

Objavljamo dokument ljubljanske univerze s podpisom Stanislava Pejovnika, iz katerega je razvidno, da je univerza dovolila izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Pejovnik zdaj zatrjuje, da dokumenta ni »osebno podpisal« in da ni poznal njegove vsebine.

»Dokument, ki ga navajate, je podpisan s faksimilom mojega podpisa, kar je jasno razvidno,« zatrjuje Pejovnik. Pripravile so ga strokovne službe rektorata, potem ko so ugotovile pravno podlago, ki jo citirajo v sklepu, so nanj vstavile faksimile njegovega podpisa in ga poslale na fakulteto za matematiko in fiziko, nadaljuje nekdanji ljubljanski rektor.

»Z dopisom nisem bil seznanjen. S to izjavo pa dopisu ne odrekam pravne veljavnosti. Izjavljam le, da ga nisem osebno podpisal in da nisem poznal njegove vsebine. Kot je zapisano v gradivu, so tekst usklajevale strokovne službe rektorata ter fakultete za matematiko in fiziko in verjamem, da je sistemizacijski list skladen z zakonskimi predpisi.«

 

Ni. Že decembra je inšpektorat za javni sektor ugotovil, da je bilo izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost nezakonito. In to Pejovnik ve. Ni pa vedel, da so si fakultete dodatek izplačevale, vztraja še danes, čeprav je bil takšen dokument poslan z univerze, ko je to vodil sam, in to s svojim podpisom.

»Menim, da je korektno odgovoril, nimam kaj dodati,« ob razlagi Pejovnika pove Andreja Kert, v njegovem času glavna tajnica univerze, ki se je podpisala pod spremni dopis k dokumentu. Njo javnost v zgodbi z dodatki že pozna, saj je bila pred tem pravnica na ekonomski fakulteti, ki je na laž postavila tedanjega dekana Dušana Mramorja, zdaj finančnega ministra. Ta je trdil, da je bila pravna služba fakultete odgovorna za odobritev izplačevanja dodatka leta 2008.

Sama je vedela, pravi, da so si dodatek izplačevali na ekonomski fakulteti, do česar da je imela zadržke, ni pa, dodaja, vedela, leto, dve ali tri zatem, da so si ta dodatek izplačevali tudi na drugih fakultetah. »Dokumentov je ogromno, nisem imela časa vsak list pogledati,« nam je povedala včeraj, kar pa »ne zmanjšuje odgovornosti«.

Tudi na univerzi, ki jo zdaj vodi Ivan Svetlik, vztrajajo, da dokumenta do včeraj niso poznali. Po njihovem mnenju ta »dokazuje, da so članice Univerze v Ljubljani vsaka na svoj način urejale omenjeno področje v prepričanju, da delujejo skladno z veljavno zakonodajo«. Pod dokumentom je, kot smo že zapisali, podpisan tedanji rektor, in ne dekan članice, ki bi lahko »na svoj način urejal področje«.

Z dokumentom zdaj maha nekdanji dekan fakultete za matematiko in fiziko Anton Ramšak, toda ne zato, da bi vodstvo univerze opozoril, da je fakulteta izplačevala dodatek »skladno z navodili rektorja in pravne službe univerze«, kot zapiše sam, temveč zato, da je napadel komisijo za etična vprašanja z Zoranom Grubičem na čelu, ki je izplačevanje dodatka označila za neetično. »V vašem poročilu nisem zaznal nikakršne želje po razumevanju okoliščin in morebitne specifike posameznih primerov. Samo željo po obsodbi,« je v pismu, ki ga je poslal na številne naslove, zapisal Ramšak, ki svoje razmišljanje sklene: »Mar bomo res dovolili, da nam akademsko in ustvarjalno svobodo krojijo mediji, javnost, politika? In na takšne poskuse vmešavanja v akademsko svobodo, ki smo ji priča zadnje čase, bi morala aktivno opozarjati tudi vaša komisija.«