Z evropskim denarjem do cenejših malic

Šole, ki se bodo vključile v ta z evropskim denarjem podprt ukrep (75 odstotkov denarja za njegovo izvajanje prispeva bruseljski proračun) se lahko v shemo šolskega sadja za prihodnje šolsko leto (2013/2014) prijavijo do 25. januarja. Namen ukrepa je, kot poudarjajo na ministrstvu, ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati ustaviti naraščanje pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki je eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca, diabetes in rak.

Brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah poteka skozi celo šolsko leto, od 1. septembra do 24. junija, enkrat ali večkrat na teden ločeno od rednega obroka. Sadje in zelenjava morata
biti sveža (izjema je kislo zelje in repa), in sicer iz predpisanega seznama dovoljenih vrst sadja in zelenjave. V sklopu ukrepa potekajo tudi spremljevalne izobraževalne oziroma promocijske dejavnosti.

V tem šolskem letu je v ukrep vključenih 376 osnovnih šol ali 83 odstotkov vseh osnovnošolcev v Sloveniji, pomoč na vsakega učenca pa znaša okvirno 6 evrov na šolsko leto. Poleg sheme šolskega sadja izvaja ministrstvo tudi tako imenovano shemo šolskega mleka. Za ta ukrep skupne kmetijske politike, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen mlečni proizvod v okviru obrokov v prehrani, se lahko preko celega leta prijavijo vrtci, osnovne in srednje šole.

Razen zniževanja cene šolske malice s pomočjo evropskih sredstev, je namen te sheme tudi, da se mladim približa uživanje mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov ter sočasno, preko vzgojno izobraževalnih dejavnosti predstavi tudi pomen mleka in mlečnih izdelkov za zdravje.

EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 litra mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev pa so otroci oziroma njihovi starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroka.

Po podatkih ministrstva je za ta ukrep v EU zdaj namenjenih skupaj okoli 67 milijonov evrov, Slovenija pa je pri koriščenju razpoložljivega denarja med manj uspešnimi državami članicami, saj v shemi sodeluje samo deset osnovnih šol. Ministrstvo ocenjuje, da bomo v Sloveniji v letu 2013 izkoristili samo okrog 15.000 evrov. Če bi se v shemo šolsko mleko vključili vsi vrtci in šole, bi Slovenija iz evropskega kmetijskega sklada lahko pridobila več kot dva milijona evrov na leto. Za toliko bi se posledično zmanjšali stroški staršev za prehrano otrok v vrtcih in šolah.