Tiskane izdaje
Goriška medobčinska unija je stara teden dni, po mnenju Julijana Čavdeka, pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti, pa je nova ureditev veliko razočaranje na področju javnega upravljanja in spoštovanja pravic slovenske in furlanske narodne skupnosti. »Da je do konca prevladala zahteva občine Gorice, da ime nove upravne enote potrdijo samo v italijanskem jeziku, je hudo dejanje, ker zavrača specifiko tega območja med Krasom, Sočo in Brdi. Na tem območju že stoletja sobivajo Italijani, Furlani in Slovenci, in zato je sploh nerazumljivo, da so se tudi druge občine nemo pokorile goriškim zahtevam,« opozarja in trdi, da je takšna politika Gorico pripeljala v splošno družbeno nazadovanje in izoliranost.
Pravice Slovencev malo mar tudi deželni vladi
Razočaranje Slovencev je še večje, ker spoštovanja narodnih in jezikovnih pravic ni zagotovila deželna vlada Furlanije - Julijske krajine. Za nameček bosta slovenski občini Sovodnje ob Soči in Števerjan ostali brez nekaj deset tisoč evrov deželne pomoči, saj sta – vsaj za zdaj – zavrnili vstop v unijo. »Prej ali slej bomo pristali v uniji, ki je očitno naša usoda, ampak najprej se moramo boriti za svoje pravice. Slovenščina je seveda glavni pogoj. Vendar se bojimo, da z enim glasom v uniji ne bomo dosegli veliko, temveč nam bodo ukazovali drugi. Občinska avtonomija se bo zagotovo zmanjšala,« predvideva županja Števerjana Franca Padovan.
Slovensko zunanje ministrstvo poudarja, da reforma lokalne samouprave v FJK še ni končana. »Številne občine se niso vključile v nove zveze, tudi polovica občin s slovenskim prebivalstvom tega ni storila, zato lahko pričakujemo, da bodo podobno kot v postopku nastajanja reforme tudi pri deželnem zakonu o reformi lokalne avtonomije nastali popravki.« Poleg tega deželno upravno sodišče še ni dokončno razsodilo o pritožbah nekaterih občin, da bo reforma vplivala na pravice slovenske narodne manjšine. Sodišče je doslej ugotovilo, da deželna reforma ne posega v ustavne in zakonske pravice slovenske manjšine v Italiji. »Vendar sodišče tudi meni, da bi se v novih medobčinskih zvezah zaščita slovenske manjšine lahko okrepila, nikakor pa se ne sme zmanjšati,« opozarja ministrstvo.
Predstavnik
Deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ni optimističen in opozarja, da se neupoštevanje pravic nadaljuje z nazivom goriške medobčinske unije zgolj v italijanskem jeziku. »Še večje razočaranje je dežela FJK, ki pod vodstvom levosredinske predsednice Debore Serracchiani spreminja reforme krajevnih uprav in krši zaščito slovenske in furlanske narodne skupnosti prav takrat, ko praznujemo 15-letnico zakona slovenske manjšine,« pravi. Reforme so po njegovem potrebne za učinkovitejše delo, a ne za ceno pravic Slovencev: »Ne pozabimo, da se tudi v poslanski zbornici in senatu obetajo spremembe, vendar v nobenem zakonskem določilu ne piše, kako naj bo zagotovljen prostor za slovenskega predstavnika. Če ima Slovenija v državnem zboru predstavnika italijanske manjšine, lahko to uredi tudi Italija za Slovence.«
