Z interventnim zakonom ohraniti 25.000 zaposlitev


Zakon o delnem povračilu nadomestila plače naj bi s 108 milijoni evrov državne pomoči zaustavil ali vsaj dodobra zajezil naraščanje brezposelnosti.

pet, 15.05.2009, 06:30

Ljubljana - Vlada je včeraj sprejela interventni zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ki ima za namen ohranitev do 25.000 zaposlitev v podjetjih, ki so v razmerah svetovne gospodarske krize zmanjšala obseg poslovanja. »Ta zakon je logično nadaljevanje delujočega zakona o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa, ki je ‘prijel' pri delodajalcih, ki so izgubili do 25 odstotkov naročil, ne pa pri tistih, kjer je teh naročil še manj. Zato smo pripravili še ta dodatni instrument,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

»S tem instrumentom naj bi bistveno zajezili naraščanje števila brezposelnih, ki jih je zdaj približno 83.000. Pri tem pa nekatera podjetja, ki so bila vključena v subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, že predčasno vračajo sredstva, ker so dobila ustrezna naročila. To je dobra novica,« je razložil minister.

Predlagani zakon naj bi omogočil, da podjetja delavcev ne bodo odpuščala, ampak bodo na čakanju in z možnostjo vrnitve. »To pomeni, da ohranjamo delovna razmerja za te ljudi. Je pa to tudi instrument, ki pomaga podjetjem, ki se jim ni treba zatekati k dragim postopkom za oblikovanje presežkov delavcev in k odpuščanju. Včasih to še poslabša krizni položaj posameznih podjetij. Tretja pomembna dimenzija tega zakona pa je razvojna, saj morajo podjetja delavce, ki so na čakanju, vključiti v izobraževanje, ki bo trajalo vsaj 20 odstotkov delovnega časa, dolžnost delavcev pa bo, da to usposabljanje tudi opravijo,« je pojasnil Svetlik. Podjetje bo za izobraževanje delavcev lahko dobilo še dodatno subvencijo iz evropskih socialnih skladov - do 500 evrov na delavca.

Letos bo vlada za izvajanje zakona zagotovila 24,5 milijona evrov, prihodnje leto 64 milijonov evrov, leta 2011 pa 20 milijonov evrov - skupaj torej 108 milijonov evrov. Upravičenci do povračila bodo vse gospodarske družbe in zadruge in fizične osebe, ki zaposlujejo po zakonu o delovnih razmerjih, izključeni pa so tisti, ki zaposlujejo samo enega človeka, saj je lahko na čakanju največ polovica zaposlenih. Poleg tega so izključena podjetja, ki so v postopku nesolventnosti, in podjetja, ki so izgubila več kot polovico osnovnega kapitala in so torej v veliki krizi, ki je s tem instrumentom ni mogoče reševati, je povedal minister.

lada je včeraj sprejela interventni zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ki ima za namen ohranitev do 25.000 zaposlitev v podjetjih, ki so v razmerah svetovne gospodarske krize zmanjšala obseg poslovanja.

Najdlje za leto dni

Podjetja, ki bodo zaprosila za povračilo, bodo morala predložiti zahtevano dokumentacijo, do pomoči pa bodo upravičena za največ 12 mesecev. V tem času ne bodo smela odpuščati delavcev, odrejati nadur in izplačevati nagrad. Med čakanjem na delo bodo delavci upravičeni do 85-odstotnega nadomestila plače, od tega bo država povrnila 50 odstotkov, 35 odstotkov pa bodo dodali delodajalci. Nadomestilo ne bo smelo biti manjše od minimalne plače, zgornja meja pa bo 805 evrov - polovica od tega bo torej prispevek države.

Vlada je včeraj sprejela tudi pristop programsko usmerjenega proračuna za pripravo državnih proračunov in proračunov lokalnih skupnosti za leti 2010 in 2011, in sicer po metodologiji, ki po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gasparija temelji na izkušnjah, ki jih uporabljajo na Švedskem, Danskem in Nizozemskem. Tako naj bi v razmerah omejenih virov dobro izbrali prioritetne naloge in jih tudi uresničili, je dejal minister.

Koncept programskega proračuna naj bi bil oprt na »opredelitev srednjeročnega javnofinančnega cilja, ki mora določiti, s kakšnim tempom se bo povečevala javna poraba v prihodnjih letih, ne le odstotkovno, ampak tudi v nominalni vrednosti. To bi pozneje prevedli v limite za rast posameznih politik, razvojnih in drugih, skupaj jih je 13

Več v petkovi izdaji Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se