Tiskane izdaje
Ljubljana - »Takole se pa zlorabi pravo. Ne bom se pustila, tole je moje pismo programskemu svetu, ki me, mimogrede, o sklicu seje, na kateri bodo odločali o moji pravici, ni obvestil.«
Tako je Nataša Pirc Musar, ki bo 26. maja predvidoma nastopila mandat generalne direktorice RTV Slovenija, danes zapisala na twitterju. Če se ne bo kaj zapletlo. Skupina programskih svetnikov namreč zahteva obnovitev postopka njenega imenovanja, zato se bodo danes programski svetniki tudi sestali na izredni seji. To zahteva pet članov programskega sveta: Andrej Aplenc, Maurizio Tremul, Janko Kos, Jernej Letnar - Černič in Slavko Kmetič. Menijo, da izvolitev Pirc Musarjeve ni bila zakonita, zato predlagajo nov krog glasovanja.
Zakaj? Ker so ugotovili, da je bil član programskega sveta Matjaž Sterže član organa politične stranke (Zares) pred manj kot petimi leti, ko je bil imenovan v programski svet. To pa pomeni, da je bilo njegovo imenovanje na položaj programskega svetnika nezakonito. O tem je obveščen tudi državni zbor, ki naj bi to problematiko obravnaval na eni prihodnjih sej.
In kako je to povezano z imenovanjem nove direktorice? Omenjeni svetniki menijo, da je prav glas Steržeta odločilno vplival na izbiro generalnega direktorja, saj je v drugem krogu Pirc Musarjeva, za katero je glasoval, za le en glas premagala protikandidata Marka Fillija, zaradi česar je ta izpadel iz postopka nadaljnje izbire.
Pirc Musarjevi je Sterže dal glas tudi v zaključnem glasovanju, ko je prejela 15 glasov. To je minimalno število za izvolitev na ta položaj. »Če Matjaž Sterže ne bi glasoval, izbrana kandidatka ne bi dobila dovolj glasov za izvolitev na mesto generalne direktorice,« so zapisali v gradivu za sklic izredne seje.
A ne zahtevajo, da se ponovi celoten postopek izbire generalnega direktorja, temveč le glasovanje od drugega kroga dalje, ko je po njihovem postal glas Steržeta odločilen.
Nataša Pirc Musar, sicer pravnica, pravi, da niti v teoriji niti v judikaturi ni najti primera, da bi smiselna raba zakona o upravnem postopku (ZUP), na kar se sklicujejo predlagatelji izredne seje, zajela tudi uporabo pravnih sredstev, še najmanj izrednih. Takšna raba bi bila po njenem »nedopustna in kot taka zloraba (procesnega) prava«.
Pirc Musarjeva meni, da takšni argumenti kažejo na napačno razumevanje prava sklicateljev izredne seje, v pismu poslancem pa opozarja še na eno stvar: da kolegijsko odločanje izključuje pojem odločilnega glasu - vsak glas člana kolegija je odločilen oziroma nobeden neposredno, saj šteje le zbirna odločitev, tako prek kvoruma kot tudi s predpisano večino za sprejetje odločitve.
