Z manj denarja večjim izzivom naproti

Ljubljana - Poslovanje v zdravstvu brez papirjev se pri nas počasi uresničuje; ta teden je zaživel e-recept, čedalje več bolnišnic in zdravstvenih domov pa se vključuje tudi v e-naročanje, ki naj bi steklo z novim letom. A projekt eZdravje, ki bo potreboval še kar nekaj piljenja in nadgradnje, z decembrom prehaja z ministrstva za zdravje na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, pošla so tudi evropska sredstva, novih pa ministrstvu ni uspelo pridobiti. Vseeno zamud pri uvajanju novosti ne pričakujejo.

Informatizacija slovenskega zdravstvenega sistema, ki se napoveduje že tako rekoč od uvedbe zdravstvene kartice, se je začela leta 2008 z nacionalnim projektom eZdravje, konkretneje pa leta 2011, ko so na ministrstvu za zdravje ustanovili sektor eZdravje, katerega ekipa je pospešila načrtovanje, izvedbo, pilotne projekte in uvajanje rešitev v zdravstveni sistem. Zdaj v tem okviru že deluje 17 aplikacij, ki so vse uspešno prestale pilotne faze in se postopoma širijo po Sloveniji, npr. mreža Telekap, ki z avdio-videokonferenčnim pregleda omogoča takojšnjo obravnavo bolnikov tudi v bolnišnicah, kjer nevrološka služba ni na voljo, prek teleradiologije pa uspešno teče prenos oz. izmenjava radioloških slik z mesta, kjer je bila preiskava narejena, na geografsko oddaljen kraj.

V ponedeljek so v celoti zagnali tudi sistem e-recept, kar pomeni, da odslej – razen za narkotike, huda protibolečinska sredstva in podobno – v lekarnah ne bodo več sprejemali papirnatih receptov; izjemoma me, le če bi v zdravstveni ustanovi zmanjkalo elektrike, ali bi imeli težave z omrežjem – v tem primeru se bo izdal papirnati recept. A večjih težav zdaj menda ni, večina izvajalcev po informacijah ministrstva za zdravje (MZ) sistem uporablja brez zapletov. »Težave se pojavljajo v nekaterih zdravstvenih domovih zaradi premalo zmogljivih strežnikov, slabih komunikacijskih povezav ali težav pri povezavi na oddaljeni način, v nekaterih lekarnah imajo težave pri branju nove kartice zdravstvenega zavarovanja,« so strnili na MZ.

Za zdaj še zamudno

So pa, kot navajajo, »odzivi uporabnikov različni. Večinoma e-recepte pozdravljajo, je pa seveda pričakovati, da navajanje na nov način dela zahteva več časa, vendar se bo sčasoma z vnosom podatkov v informacijski sistem, na primer z možnostjo izbire iz stalne terapije pacienta, ponavljanjem starih receptov in podobno, postopek pospešil«. Po novem je namreč zdravnik tisti, ki na svojem računalniku izda e-recept, med nabori zdravil opredeli, katero predpisuje, se digitalno »podpiše« s svojo identifikacijsko kartico in šestmestno kodo – podobno pozneje tudi farmacevti pri izdaji zdravil –, kar je za tiste, ki doslej niso imeli opravka z računalniki, precejšnja sprememba in zato zamudna. »Malo se še lovimo, a za zdaj so še vsi dobili zdravila. Sistem se ni zrušil in očitno deluje. Sicer še zdaleč ni popoln, a težave sproti sporočamo in jih podpora kar uspešno odpravlja,« je povedala ena od farmacevtk. »Ko bo zadeva izpiljena, naši predlogi pa upoštevani, mislim, da sploh ne bo slabo. Bo pa nedvomno več klikanja in strmenja v zaslon, ne v pacienta.«

Kakor odgovarjajo v SRC Infonet, eni od programerskih hiš, vključenih v projekt eZdravje, »centralni del rešitve e-recept brez nenadzorovanih izpadov deluje že dobro leto in pol«. Je pa res, da je to infrastrukturo pred oktobrom uporabljala zgolj peščica izvajalcev zdravstvene dejavnosti, a bližje ko je bil dan D, več se jih je vključevalo. »V tem tednu, ko je začela veljati 'polna produkcija', sistem v povprečju obdela približno 30.000 receptov na dan. Številke, skratka, potrjujejo, da deluje, se pa glede na kompleksnost – širše gledano to pomeni celotno infrastrukturo zdravstvenih izvajalcev, omrežne povezave, zaledne aplikacije pri izvajalcih, varnostno shemo ministrstva, kartični sistem ZZZS … – pričakovano občasno pojavljajo težave, predvsem tehnični izzivi, ki pa jih sproti odpravljamo vsi vpleteni v to zgodbo: programerske hiše, ki razvijamo programske rešitve za izvajalce, informatika ZZZS, omrežni operaterji, vzdrževalci lokalnih omrežij in delovnih postaj ...«

Spremembe v neugodnem času

Doslej je vse to vodila, koordinirala in povezovala sedemčlanska ekipa sektorja eZdravje na MZ, s 1. decembrom 2015 pa se celoten projekt seli na Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ). Kakor so pojasnili na MZ, so z novelo zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki velja od 1. junija, kot upravljavca vseh zbirk eZdravja določili NIJZ, zato »prevzema tudi zagotavljanje delovanja storitev eZdravja«. Prenos že poteka, je potrdil dr. Dalibor Stanimirović. Na to se, kot je dejal, na NIJZ pripravljajo že dlje časa, zato so zaradi novih nalog med drugim izvedli več usposabljanj za sodelavce in objavili razpis za zaposlitev novih sodelavcev, ki bodo sodelovali pri projektu. Kajti na NIJZ se seli le projekt, ne pa (vsaj avtomatično ne) tudi ekipa sektorja eZdravje, ki je zadnja štiri leta skrbela za ta res kompleksni projekt z velikim številom sodelujočih, ki jih je treba med seboj povezovati, hkrati pa nenehno usklajevati posamezne želje, predloge, zahteve …

Prenos tako velikega sistema z ene na drugo institucijo se dogaja v dokaj neugodnem obdobju, torej v času uvajanja najbolj obsežnih zdravstvenih e-storitev, zato bo izkušenost nove ekipe še toliko pomembnejša: tako pri odpravljanju tehničnih težav kot prepričevanju (strokovne) javnosti, zakaj so zdravstvene e-storitve časovno in finančno smotrne, čeprav med uvajanjem morda še ni videti tako. Na ministrstvu za zdravje sicer pravijo, da težav ali zamikov pri uvajanju storitev eZdravja ne pričakujejo, »saj je načrt NIJZ, da z zaposlitvijo sodelavcev, ki so že zdaj delovali pri projektu, zagotovijo kontinuiteto izvajanja«.

Če so se prijavili na razpis in bodo tudi izbrani, bo to pomenilo težavo manj, a je kljub temu pred eZdravjem še en izziv – finančni. Informatizacijo slovenskega zdravstvenega sistema je namreč doslej sofinancirala EU iz Evropskega socialnega sklada (približno 27 milijonov evrov), s 15-odstotnim deležem pa sodeluje tudi država. In kot kaže, bo odslej vzdrževanje sistema financiral le še slovenski proračun, saj ministrstvo ni bilo uspešno pri ponovnem prijavljanju na razpis za evropska sredstva za obdobje 2014–2020.

Dela še ogromno

Koliko bo to stalo, še ni jasno. Pogodbe z večino programerskih podjetij se iztečejo spomladi prihodnje leto, kar pa ne pomeni, da bo delo do takrat končano. Pred eZdravjem je namreč skoraj še večji zalogaj, kot so e-recepti: do 31. decembra naj bi v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah delovalo e-naročanje, kar v novomeški bolnišnici leto dni že (pilotno) uporabljajo, v sistem pa se dnevno vključujejo tudi drugi. Doslej je naročanje z napotnicami potekalo skoraj v vsaki instituciji malo drugače, zato menda na sistemsko e-rešitev prihaja še toliko več pripomb (in pritožb), seznam nujnih izboljšav pa se daljša. Cilj je, da bodo informacijski sistemi vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni do konca leta sposobni sprejeti e-napotnico – te bodo dokončno uvedli 15. marca prihodnje leto –, poročati o čakajočih pacientih in sporočati prve proste termine centralnemu sistemu.

»Urejeno stanje katalogov storitev, usklajevanje urnikov in poročanje o prostih terminih v centralni sistem je največji izziv uvedbe sistema e-naročanje v zdravstvenih ustanovah,« odgovarjajo v SRC Infonet, »in ko bo to urejeno, bo pregled čakalnih dob pri posameznih izvajalcih dostopen vsem državljanom. Na podlagi e-napotnice, ki jo bo izdal zdravnik, se bo lahko elektronsko naročilo opravilo neposredno v čakalno knjigo pri specialistu, lahko pa se bo pacient prek spleta naročil tudi sam. Še vedno bodo na voljo tudi dosedanji načini naročanja, predvidevamo pa, da se bo elektronsko naročanje sčasoma vedno več uporabljalo.« In morda še pomembnejše: »Osnovni namen uvedbe e-naročanja je ravno to, da bodo pri naročanju na posamezne vrste zdravstvenih storitev pacienti 'enakovredno' obravnavani, saj sistem ne omogoča preskakovanj vrste, vrivanja ali kakorkoli že to poimenujemo,« dodajajo v SRC Infonet.

Podoben sistem na Hrvaškem s pridom uporabljajo že nekaj let, medtem ko je Slovenija po podatkih ministrstva za zdravje na področju eZdravja povsem na repu držav članic EU. Če glede strokovnosti ekipe, ki bo po novem prevzela projekt eZdravje, in finančne podpore za nadgradnjo in vzdrževanje ne bo dvomov, bi se lahko tudi pri nas prijele e-rešitve za večjo varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Bo pa potrebne precej potrpežljivosti in prilagajanja – tako pri zdravnikih kot pacientih. Če se samo spomnimo dolgih vrst ob uvajanju informacijskega sistema za vpogled v zdravstvene podatke zgolj prek zdravstvene kartice leta 2010; izlitega je bilo veliko žolča, zdaj pa vse teče gladko.