Z mukami in težavami do nižjih cen v zdravstvu

Ljubljana – Kakšna je prihodnost skupnih javnih naročil v zdravstvu, od katerih si vsi v državi obetajo velike prihranke? Javni razpis za 3000 zdravil za vseh 26 bolnišnic, ki ga izpeljuje ministrica Milojka Kolar Celarc, kaže prve rezultate: po 19 mesecih ji je uspelo šele odpreti ponudbe. Do zdravil je še dolga pot.

Gre za velik razpis v vrednosti od 40 do 50 milijonov evrov. Vključene so vse slovenske bolnišnice, ki bodo – če bo razpis pripeljan do konca – kupovale enaka zdravila po istih cenah. Koliko bo prihrankov, se še ne da oceniti, prav tako ne, kdaj bo razpis končan. Kako teče postopek?

Na razpisu 3000 zdravil

Javno naročilo za 3000 zdravil, razdeljenih v 1800 sklopov, je bilo objavljeno julija 2015, šele februarja 2017 pa so na ministrstvu za zdravje skupaj z ministrstvom za javno upravo in predstavniki dobaviteljev lahko odprli ponudbe. Zakaj? »To je žal praksa v Sloveniji. Ker je zelo velik interes, se praktično vsi ponudniki pritožujejo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Na razpis so prejeli kar šest revizijskih zahtevkov, zaradi katerih se je razpis zavlekel. Na koncu so prejeli 19 ponudb, med katerimi bo razpisna komisija izbrala najugodnejše ponudnike. Za izbor ima do 90 dni časa, torej do začetka maja. Seveda pa se lahko ponudniki pritožijo tudi na izbor, tako da se utegne sklenitev pogodb še močno zavleči.

Koristi in pasti skupnih naročil

»Skupna javna naročila imajo slabosti,« je dejala ministrica. Ponazorila je s primerom iz preteklosti, ko so izbrali najugodnejšega dobavitelja z najnižjo ceno. V naslednjem koraku so se vsi drugi dobavitelji, ki so imeli zdravila z enakimi učinkovinami, umaknili s slovenskega trga. Izbrani dobavitelj, ki je tako v trenutku postal monopolist, je že v kratkem času enormno dvignil ceno. Zdravilo se je tako po javnem razpisu v resnici podražilo, ne pocenilo. Zato so bili pri tokratnem razpisu previdnejši. Napisali so ga tako, da bodo dobavitelji ostali na trgu, saj se sicer lahko zgodi, da Slovenija ostane brez določenega zdravila in bolniki ne bi več imeli dostopa do vseh zdravil. V tem primeru bi bili vezani na uvoz zdravila, kar pa še dodatno upočasni in podraži njegovo nabavo.

Obstajajo pa še druge pasti javnega razpisa. »Lahko se zgodi, da bodo cene v nekaterih bolnišnicah za zdravilo po skupnem javnem naročilu višje, kot so zdaj. Bolnišnica zdravila ne bo več mogla kupovati po nižji ceni, ker je javno naročilo za njo zavezujoče. Dopuščam, da bodo pri kom zdravila dražja, v celoti pa ne,« je dejala ministrica, ki je še povedala, da Slovenijo k javnim razpisom zavezuje evropska direktiva.

Na ministrstvu pripravljajo še skupni javni razpis za drago medicinsko opremo, ki jo potrebujejo bolnišnice, v višini sedem milijonov evrov. Pri nabavi opreme za sedem urgentnih centrov v vrednosti devet milijonov evrov so dosegli 3,5-milijonski prihranek, je spomnila.

Infografika: Delo

V skupni bazi cen 90.000 artiklov

K nižanju cen bo morda pripomogel drug projekt, ki ga je vzpostavilo ministrstvo skupaj z združenjem zdravstvenih zavodov. V ponedeljek bodo lahko direktorji bolnišnic prvič vpogledali v nov portal zNet, imenovan »intravizor«. Na njem bodo podatki o 90.000 zdravstvenih materialih v skupni vrednosti blizu 300.000 evrov (glej tabelo), ki se uporabljajo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Podatki so za deset mesecev lanskega leta, ocenjuje se, da gre na letni ravni zanje 400 milijonov evrov.

V skupno bazo cen so sporočili svoje podatke iz vseh 26 bolnišnic in treh zdravstvenih domov (Ljubljana, Maribor in Murska Sobota) o artiklih, ki jih kupujejo in uporabljajo, ter njihovih cenah, je povedal Jasmin Džaferović, vodja projekta, ki sicer poteka pod okriljem Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Pomen skupne baze cen je v tem, da bodo lahko direktorji, še bolj pa nabavne službe bolnišnic in zdravstvenih domov pri nabavah pogledali cene, ki jih za isti artikel plačajo v drugih bolnišnicah. Baza cen bo sama po sebi opozarjala, da obstaja tudi nižja cena za isti artikel, je povedal Džaferović. Splošni javnosti sicer ne bo dostopna, vpogled pa bo na izrecno zahtevo omogočen, saj so ti podatki javni.

Ceneje ali dražje

Kolikšne prihranke pričakujejo od tega?

Džaferović je pojasnil, da ni samo po sebi umevno, da bodo dobavitelji na javnih razpisih vsem bolnišnicam omogočali najnižjo ceno za neki artikel, baza cen pa bo za bolnišnice-kupce dobrodošla informacija o tem, kakšne cene sploh obstajajo. Direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Marjan Javornik pa je opozoril, da izpeljani javni razpis in dosežena pogodbena cena še nič ne pomenita: »Zelo pomembno je, da nabavniki kasneje spremljajo, ali dobavitelji dejansko dobavljajo artikle po dogovorjenih cenah, ali upoštevajo dogovorjene popuste, ali je pravilno obračunan DDV. Prave prihranke pokaže šele izpeljava pogodbe.«

Ne le ekonomski, potrebni so tudi strokovni standardi

Tudi za ZZZS je skupna baza cen več kot dobrodošla, saj bodo pri določanju realnih cen zdravstvenih storitev upoštevali dosežene cene vgradnih in drugih materialov. »To je prvi znanilec sistemskih sprememb. Želeli bi si, da tudi stroka poda svoje smernice, da materiali ne bodo le ekonomsko, ampak tudi strokovno kakovostni,« je dejal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, ki si obeta od pet do deset odstotkov prihrankov zaradi objave cen.

Za žilne opornice (stente) in druge materiale za interventno kardiologijo je ministrstvo že imenovalo strokovno komisijo za določitev standardov.

Standardi bodo v prihodnje določeni za vseh 90.000 artiklov, smo razumeli ministrico, ki je dejala, da je tako v vseh evropskih državah. Vseh 90.000 artiklov ne bo šlo na javni razpis, po besedah ministrice bo kakšna specialna bolnišnica, ki dosega zdaj dobre cene, v prihodnje izpeljala skupni razpis za vse bolnišnice na primer za endoproteze.