Z nižanjem naročnine bi siromašili programe
Financiranje javne radiotelevizije: Zakonska prepoved oglaševanja bi vodila v manj kakovosten program
Odpri galerijo
Posledice občutno nižje naročnine bi bile precej okrnjene vsebine, je prepričan predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Ob pobudah za znižanje ali celo ukinitev RTV-prispevka se postavlja vprašanje, kolikšno znižanje, če sploh, si lahko privošči RTV Slovenija. O tem in drugih vidikih poslovanja javne radiotelevizije smo se pogovarjali s predsednikom nadzornega sveta zavoda Andrejem Grahom Whatmoughom.
Celoten proračun javnega zavoda RTV Slovenija znaša skoraj 120 milijonov evrov. Ker je prihodkov iz prispevka za skoraj 95 milijonov evrov, bi znižanje RTV-prispevka za desetino ali več zahtevalo spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija. Posledica občutno zmanjšane višine prispevka bi bile precej okrnjene programske vsebine. To pomeni, da sedanjega zakonsko določenega obsega javne službe, ki je financirana prek RTV-prispevka, ne bi bilo več mogoče zagotoviti, nam je o morebitnem znižanju obveznega RTV-prispevka ali celo njegovi odpravi povedal Andrej Grah Whatmough, ki nadzornemu svetu (NS) RTV Slovenija v novem mandatu predseduje od februarja letos.
Peticije, pobude in zahteve za zmanjšanje obveznega RTV-prispevka ali celo njegovo ukinitev so tako v Sloveniji kot tudi v nekaterih drugih državah. V Švici, denimo, so predlog ukinitve obveznega prispevka zavrnili na referendumu v začetku marca letos. Če bi se RTV-prispevek ukinil, kot je v Sloveniji, denimo, predlagala Lista novinarja Bojana Požarja, bi morali javni zavod postaviti na povsem nove temelje, saj bi ostal brez glavnega vira financiranja, pravi predsednik NS.
Zavod se financira še iz komercialnih prihodkov, predvsem iz prodaje oglaševalskega časa in komercialnih prihodkov enote oddajnikov in zvez. A tudi velikost oglaševalskega kolača, ki si ga odreže RTV Slovenija, morda ni več tako samoumevna. Višina prihodkov od oglasov bo lahko postala vprašljiva, če bo agencija za varstvo konkurence enemu od največjih finančnih skladov na svetu KKR, ki je prek podjetij United Group in Slovenia Broadband tudi že lastnik telekomunikaciskega operaterja Telemach, dovolila prevzem podjetja Pro plus.
Ali so na zavodu pripravljeni na takšen scenarij? Grah Whatmough pravi, da se nadzorni svet s tem hipotetičnim scenarijem ni ukvarjal. »Javna RTV je v Sloveniji samo ena in v tem smislu javna RTV in komercialne televizije niso konkurenca, ker imajo drugačno vlogo v družbi, na neki način pa vendarle tekmujejo za gledalce in oglaševalce.«
Če bi se zgodil precejšnji izpad trženjskih prihodkov ali bi celo – po zgledu britanskega javnega servisa BBC – zakonsko prepovedali oglaševanje na vseh platformah RTV Slovenija, bi javni zavod moral nadomestiti izpad trženjskih prihodkov. Teh je bilo po besedah Graha Whatmougha lani na letni ravni za okoli 13 milijonov evrov. »Poleg tega je še treba upoštevati, da so oglasi vsebina, ki se predvaja tako na televiziji kot na radiu in ki zapolni programski čas. Če bi torej izločili vse oglase, bi morali ta čas nadomestiti z drugo vsebino, torej novo produkcijo, kar bi vodilo v nove, dodatne odhodke,« dodaja Grah Whatmough.
Javni zavod si je v preteklosti višje odhodke lahko privoščil tudi s prodajo delnic Eutelsata. Kot je pred časom poročal MMC RTV Slovenija, je generalni direktor javnega zavoda Igor Kadunc, da bi RTV Slovenija leto končala v pozitivnih številkah, za letos napovedal prodajo 113.900 delnic. Prodaja delnic je možna le ob izpolnjevanju pogojev, ki jih bo vodstvo moralo pred prodajo izpolniti. To bo nadziral nadzorni svet, ki bo na koncu tudi odločal o soglasju k prodaji.
»Delnice Eutelsata so se v preteklih letih prodajale za namenske projekte. Nadzorni svet javnega zavoda je tudi sprejel merila, ki predpisujejo, za kakšne namene se lahko ta sredstva porabijo. Leta 2016, denimo, smo sredstva od prodanih delnic porabili za reševanje kadrovske problematike – reševanje zaposlovanja več rednih honorarnih sodelavcev – zaradi skladnosti z delovnopravno zakonodajo, medtem ko je javni zavod delnice v preteklosti prodajal predvsem za namene tehnološke prenove in ustvarjanje programa. Ne gre torej za pokrivanje izgube, ampak za zavestno odločitev, da se gre v razvojni ali strateški projekt, zaradi katerega se prodajo delnice, ki predstavljajo finančni prihodek, s katerimi zavod pokriva višje odhodke, ki nastanejo zaradi takšnega projekta,« nam je osnovne pogoje prodaje delnic pojasnil Grah Whatmough.
Za koliko let pokrivanja višjih odhodkov ima javni zavod še zaloge delnic? »To je nehvaležno vprašanje. Odvisno je od tega, koliko bi vsako leto odhodki na letni ravni presegali prihodke. To pa je odvisno predvsem od programa in od razvojnih in strateških projektov, ki jih bo zavod v prihodnjih letih izvajal.« Lani, denimo, je bilo izgube za okoli 720.000 evrov, kar pa da gre pripisati izgubljeni tožbi v primeru Media Publikum in drugim enkratnim dogodkom. Če teh konec leta ne bi bilo, bi imel javni zavod po njegovih besedah lani celo majhen presežek.
Celoten proračun javnega zavoda RTV Slovenija znaša skoraj 120 milijonov evrov. Ker je prihodkov iz prispevka za skoraj 95 milijonov evrov, bi znižanje RTV-prispevka za desetino ali več zahtevalo spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija. Posledica občutno zmanjšane višine prispevka bi bile precej okrnjene programske vsebine. To pomeni, da sedanjega zakonsko določenega obsega javne službe, ki je financirana prek RTV-prispevka, ne bi bilo več mogoče zagotoviti, nam je o morebitnem znižanju obveznega RTV-prispevka ali celo njegovi odpravi povedal Andrej Grah Whatmough, ki nadzornemu svetu (NS) RTV Slovenija v novem mandatu predseduje od februarja letos.
Peticije, pobude in zahteve za zmanjšanje obveznega RTV-prispevka ali celo njegovo ukinitev so tako v Sloveniji kot tudi v nekaterih drugih državah. V Švici, denimo, so predlog ukinitve obveznega prispevka zavrnili na referendumu v začetku marca letos. Če bi se RTV-prispevek ukinil, kot je v Sloveniji, denimo, predlagala Lista novinarja Bojana Požarja, bi morali javni zavod postaviti na povsem nove temelje, saj bi ostal brez glavnega vira financiranja, pravi predsednik NS.
RTV-servis brez oglasov?
Zavod se financira še iz komercialnih prihodkov, predvsem iz prodaje oglaševalskega časa in komercialnih prihodkov enote oddajnikov in zvez. A tudi velikost oglaševalskega kolača, ki si ga odreže RTV Slovenija, morda ni več tako samoumevna. Višina prihodkov od oglasov bo lahko postala vprašljiva, če bo agencija za varstvo konkurence enemu od največjih finančnih skladov na svetu KKR, ki je prek podjetij United Group in Slovenia Broadband tudi že lastnik telekomunikaciskega operaterja Telemach, dovolila prevzem podjetja Pro plus.
Ali so na zavodu pripravljeni na takšen scenarij? Grah Whatmough pravi, da se nadzorni svet s tem hipotetičnim scenarijem ni ukvarjal. »Javna RTV je v Sloveniji samo ena in v tem smislu javna RTV in komercialne televizije niso konkurenca, ker imajo drugačno vlogo v družbi, na neki način pa vendarle tekmujejo za gledalce in oglaševalce.«
Če bi se zgodil precejšnji izpad trženjskih prihodkov ali bi celo – po zgledu britanskega javnega servisa BBC – zakonsko prepovedali oglaševanje na vseh platformah RTV Slovenija, bi javni zavod moral nadomestiti izpad trženjskih prihodkov. Teh je bilo po besedah Graha Whatmougha lani na letni ravni za okoli 13 milijonov evrov. »Poleg tega je še treba upoštevati, da so oglasi vsebina, ki se predvaja tako na televiziji kot na radiu in ki zapolni programski čas. Če bi torej izločili vse oglase, bi morali ta čas nadomestiti z drugo vsebino, torej novo produkcijo, kar bi vodilo v nove, dodatne odhodke,« dodaja Grah Whatmough.
Finančne rezerve v obliki delnic Eutelsata
Javni zavod si je v preteklosti višje odhodke lahko privoščil tudi s prodajo delnic Eutelsata. Kot je pred časom poročal MMC RTV Slovenija, je generalni direktor javnega zavoda Igor Kadunc, da bi RTV Slovenija leto končala v pozitivnih številkah, za letos napovedal prodajo 113.900 delnic. Prodaja delnic je možna le ob izpolnjevanju pogojev, ki jih bo vodstvo moralo pred prodajo izpolniti. To bo nadziral nadzorni svet, ki bo na koncu tudi odločal o soglasju k prodaji.
»Delnice Eutelsata so se v preteklih letih prodajale za namenske projekte. Nadzorni svet javnega zavoda je tudi sprejel merila, ki predpisujejo, za kakšne namene se lahko ta sredstva porabijo. Leta 2016, denimo, smo sredstva od prodanih delnic porabili za reševanje kadrovske problematike – reševanje zaposlovanja več rednih honorarnih sodelavcev – zaradi skladnosti z delovnopravno zakonodajo, medtem ko je javni zavod delnice v preteklosti prodajal predvsem za namene tehnološke prenove in ustvarjanje programa. Ne gre torej za pokrivanje izgube, ampak za zavestno odločitev, da se gre v razvojni ali strateški projekt, zaradi katerega se prodajo delnice, ki predstavljajo finančni prihodek, s katerimi zavod pokriva višje odhodke, ki nastanejo zaradi takšnega projekta,« nam je osnovne pogoje prodaje delnic pojasnil Grah Whatmough.
Za koliko let pokrivanja višjih odhodkov ima javni zavod še zaloge delnic? »To je nehvaležno vprašanje. Odvisno je od tega, koliko bi vsako leto odhodki na letni ravni presegali prihodke. To pa je odvisno predvsem od programa in od razvojnih in strateških projektov, ki jih bo zavod v prihodnjih letih izvajal.« Lani, denimo, je bilo izgube za okoli 720.000 evrov, kar pa da gre pripisati izgubljeni tožbi v primeru Media Publikum in drugim enkratnim dogodkom. Če teh konec leta ne bi bilo, bi imel javni zavod po njegovih besedah lani celo majhen presežek.
