Z novim radarjem vidimo do Splita, tudi v megli

Koper – Z novim radarjem, ki so ga pred kratkim namestili v Upravi RS za pomorstvo, lahko pomorski inšpektorji in nadzorniki precej bolje skrbijo za varnost plovbe. Zaradi dolgotrajne megle nad morjem pozimi in vse gostejšega ladijskega prometa brez sodobnih naprav ne bi bila ogrožena le varnost plovbe in življenja pomorščakov, temveč tudi okolje.

Kakšen radar je to?

Evropska direktiva za nadzor pomorskega prometa iz leta 2008 predvideva tudi radarski nadzor. Doslej smo si pomagali s starim policijskim radarjem, ki je pokrival le manjši del akvatorija južno od Bernardina. Zdaj smo s pomočjo evropskih sredstev (Frontex in Eurosur) in s sodelovanjem s policijo dobili približno 1,2 milijona evrov za nakup dveh radarjev ter programske in druge opreme. Eden od radarjev je nameščen na 60 metrov visokem silosu v Luki Koper, drugi na hotelu Bernardin. To je zdaj najsodobnejši radar na svetu z izjemnim dometom in nizkim sevanjem, saj je njegova največja moč od 250 do 300 vatov primerljiva z močnejšo žarnico. Poleg tega nima negativnih vplivov na okolje. Z njim bi lahko brez težav zaznali vsa plovila do polovice Jadrana. Ko se ladja približa Istri, jo že lahko spremljamo.

Zakaj je potreben takšen nadzor?

Izjemnega pomena je za varnost plovbe. Ob močnem dežju, ponoči, v megli ... bi bila plovila brez radarjev na morju izgubljena. Ob gosti megli, kakršni smo bili priča minule tedne, so bile to naše edine oči. Lahko opozarjamo manjša plovila, da so na območju plovnega koridorja in se jim približuje velika ladja, ki se težko izogiba oviram na poti.

Pred nekaj leti je čezoceanka tako rekoč povozila izolski ribiški čoln.

Če bi tedaj imeli takšen radar, bi dogodek lahko predvideli, opozorili ribiča in nesreče ne bi bilo. Zdaj lahko natančno spremljamo, kaj se dogaja v poldrugo miljo širokem koridorju – pomorski avtocesti, po kateri plujejo velike ladje. Te pogosto ne vidijo majhnih čolnov, ribič pa zmotno misli, da se lahko pravočasno umakne. Ladji lahko sledimo tudi s kamero, ponoči in v megli tudi s termokamerami. Isti radarji zelo pomagajo tudi policiji za nadzor meje.

Kje imate torej kontrolo »letenja« na morju?

Radar ima dva ločena izhoda – enega za policijo, drugi gre v naše omrežje. Oboji pa izmenjujemo podatke še z vojsko. Tako kot ima Dars nadzorne centre za predore, podobno kot imajo letališča kontrole letenja, imamo mi računalniški center za nadzor plovbe.

Imate za to dejavnost primerne prostore?

To je eden od naših argumentov za novo stavbo. V upravi imamo 49 zaposlenih in samo v Kopru delujemo na treh lokacijah, ki skupaj merijo manj kot 500 kvadratnih metrov. Po novem letu smo prevzeli od Arsa še Službo za varstvo obalnega morja (SVOM) s šestimi zaposlenimi. Poleti prihaja k nam po približno 500 lastnikov čolnov, ki morajo opraviti formalnosti za vpis v vpisnik. S sabo imajo čolne na prikolici. Vsako leto dela pri nas izpite za vaditelje čolnov približno 3000 ljudi. Poleg tega izdamo vsako leto od 200 do 300 spričeval za pomorščake. Lahko si predstavljate vrste, gnečo, nezadovoljstvo in stisko zaposlenih in strank.

Kako ste zasedeni s kadri?

Zaposliti bi morali deset dodatnih uslužbencev. Če bi hoteli biti 24 ur prisotni na morju, bi potrebovali še 12 dodatnih. Imamo samo tri inšpektorje za 2000 ladij, ki vsako leto priplujejo v koprsko pristanišče. Poleg tega imamo samo enega inšpektorja za vse reke in jezera, čeprav je na teh vodah izjemno velik potencial za razvoj turizma in plovbe. Lani smo začeli sistemsko urejati področje celinskih voda, kar je dvigalo precej prahu.

Zato ker ste zahtevali registracijo supov.

Samo začeli smo izvajati nadzor, ki ga je predpisala zakonodaja. Zakonov ne sprejemamo mi. In zakon ne zahteva registracije vseh supov, temveč samo tistih, ki jih podjetja oddajajo za komercialno dejavnost. Ta moramo pregledati zaradi varnosti, tudi opremo. Marsikje bi plovila oddajali po domače. Ko smo začeli nadzor, so bili v takšnih podjetjih nezadovoljni. Čez nekaj dni pričakujemo pet inšpektorjev evropske komisije, ki bodo prevetrili naš sistem nadzora na morju, varnost v Luki, kako izvajamo pravni red EU. Predpisi se zaradi nesreč skoraj vsako leto zaostrujejo.

Koliko nesreč ste obravnavali v preteklem letu?

Bili so trije primeri, kjer je zelo malo manjkalo do katastrofe. Enkrat je burja potrgala vrvi in ladjo postavila pravokotno na pomol, drugič pa je prehitra ladja na poti iz pristanišča povzročila podtlak in močan tok bi skoraj odtrgal tanker, ki je pretakal gorivo. Če bi odtrgalo cevi z ladje, bi imeli katastrofo z izlitjem nafte. Ladje vsako leto v tržaško pristanišče pripeljejo več kot 40 milijonov ton nafte. Že ena nesreča bi bil hud udarec za turizem in okolje.

Več kot deset let si prizadevate za novo poslovno stavbo. Kako daleč so še novi prostori?

Načrtujemo, da bomo junija objavili javno naročilo in začeli zbirati ponudbe. Želim si, da bi še letos podpisali pogodbo, začeli graditi ali pa morda celo začeli priprave na selitev. V igri je več možnosti. Med primernejšimi je morebiten nakup skladišča Marine Koper ali pa gradnja prostorov v prvi etaži potniškega terminala, ki pa ni odvisna od nas. Potrebujemo od 1000 do 1500 kvadratnih metrov površine, najmanj pet privezov za naša plovila, pogled na Luko, čim hitrejši dostop do nje in do morja. V državnem proračunu je že več let vsako leto rezerviranih dva milijona evrov. Vsako leto sredstva prenašamo v naslednje leto. Če bi ves denar, ki ga država dobi z dajatvami za varnost plovbe, usmerili za ta namen, bi v največ poldrugem letu lahko zgradili idealno poslovno stavbo za vse službe šestih ministrstev, ki sodelujejo v kordinaciji služb za nadzor in ukrepanje na morju. Imeli bi ustrezno kadrovsko zasedbo, najsodobnejšo opremo in lahko bi bili vzorčni primer za druge v Evropi.

Lahko pojasnite?

Vsi lastniki plovil in vse ladje, ki priplujejo v naše morje, morajo plačati dajatev za varno plovbo. Na leto ustvarimo približno 4,5 milijona evrov prihodkov v proračun. Celoten proračun z vsemi stroški Uprave RS za pomorstvo pa znaša dva milijona evrov na leto. Z dajatvijo za varnost plovbe torej financiramo tudi druge stroške državnega proračuna.

Državi očitajo, da v Jernejevem kanalu ne zna poskrbeti za red s privezi na črno.

Za pravno ureditev tega primera bi morali poskrbeti ministrstvi za infrastrukturo ter za okolje in prostor. Neurejen kanal nima obratovalnega dovoljenja, zato občina nima pristojnosti. Nihče nima pristojnosti, da bi posegal v priveze, ker gre za pravno sivino. Potopljeni čolni ne štejejo za odpadek ali smet. Mi lahko ukrepamo le, če bi se čoln potopil na plovni poti. Dokler država ne bo sprejela ukrepov ali občina ne bo zagotovila denarja za gradnjo privezov, bo tam nered.