Z novim šolskim letom dražja kosilo in malica
Višje cene hrane in energentov bodo jeseni posegle v ceno šolskih kosil in malic. Pred novim šolskim letom so podražitev kosil napovedale številne šole, dvig bodo uskladile različno, tudi glede na subvencioniranje posameznih občin. Cena malice učencev in dijakov za novo šolsko leto bo določena pred 1. septembrom.
Cena šolske malice za otroke in dijake je določena s postavko ministrstva za šolstvo, v iztekajočem se šolskem letu je znašala 90 centov oziroma 2,73 evra. Drugače je s šolskimi kosili, ki veljajo za tržno dejavnost, kar pomeni, da njihovo ceno lahko določa vsaka šola zase.
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani Gregor Pečan je dejal, da so ravnatelji primerjali cene šolske prehrane in ugotovili velike razlike, tudi na račun (ne)sofinanciranja lokalnih skupnosti. »Na naši šoli smo ceno zvišali za deset odstotkov in upam, da bomo pri tem čim dlje zdržali. Smo v zlati sredini. Mislim, da bi morala biti cena šolske prehrane nekako državno regulirana. Čeprav bi se potem verjetno oglasile lokalne skupnosti in protestirale, zakaj jim država ceno določa. Prav zato so cene vrtcev kot cene šolske prehrane po državi tako različne.«
Na OŠ Idrija cene kosila znašajo od 2,10 do 2,60 evra, občina pri tem ne participira. Ceno kosila bodo jeseni gotovo dvignili, je povedala ravnateljica Ivica Vončina, za koliko, bo jasno po opravljenih izračunih. Strinja se s Pečanom, da bi morala država ceno šolske prehrane regulirati »na način, da bi plačala stroške vseh delavcev v kuhinji, vključno z organizatorjem šolske prehrane in računovodsko-administrativnim delom, ter poskrbeti tudi za javna naročila šolske prehrane«. Strošek zaposlenih, ki delujejo v tržni dejavnosti, pade namreč na ramena šole.
Hrane dovolj, a ta je slabe kakovosti
Nekaterim šolam na različne načine pomagajo občine, a pritisk na občinske proračune se zaradi podražitev vse bolj stopnjuje. Največ izdatkov za subvencije prehrane za otroke ima občina Ajdovščina, sledijo ji Metlika, Rogaška Slatina in Črna na Koroškem. Osnovni šoli Murska Sobota II občina krije 0,80 deleža delovnega mesta kuharja. Cena kosila pri njih znaša 2,45 oziroma 2,75 evra, je pojasnila ravnateljica Suzana Fartelj in dodala, da se bodo jeseni gotovo podražila – murskosoboške šole se pri cenah kosil poenotijo.
Na OŠ Cerkno se cene kosil niso spremenile že več let (stanejo 2,40 oziroma 2,60 evra), a zvišanje cen mesa, kruha, mlečnih izdelkov bo jeseni najverjetneje botroval podražitvi. Ravnatelj Mitja Dežela se zaveda zahtevnega socialnega položaja družin in posledic, ki bi jih odpovedi toplih kosil imele na razvoj otrok, zato si bodo prizadevali za minimalni dvig, če bo ta potreben. »V primeru težav bi svet zavoda zaprosil za aktivacijo posebnih sredstev, ki jih z donacijami zbiramo v šolskem skladu in jih v določenem procentu (običajno 20 odstotkov na letni ravni) namenjamo tudi za zmanjševanje socialnih stisk.«
Občina Cerkno ne subvencionira kosil, a finančno pomaga na drugih področjih. Dežela od pristojnih kljub temu pričakuje, da aktivneje angažirajo agencije, ki jih financira občina, kot je Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija (ICRA): »Te agencije bi morale aktivneje grozditi različne ponudnike sadja, zelenjave, mesa, mleka in šolam pomagati pri zagotavljanju potrebnih količin. Na tem področju so res velike vrzeli. Hrane na trgu je načelno dovolj, a je ta nizke kakovosti. Prizadevati si moramo za kakovostno, hitro dobavljivo hrano s kratko dobavno verigo in šole pri tem potrebujemo pomoč.«
Skrbijo tudi stroški ogrevanja
V Skupnosti občin Slovenije bi podprli vsako korekcijo višine cenzusa za državno subvencijo, upajo pa, da bo nova vlada o tem razpravljala na delovni skupini za blažitev draginje, morda v obliki namenskega fonda sredstev za šolsko prehrano. Če bi ministrstvo reguliralo cene kosila, to sicer ne bi imelo bistvenega učinka, meni Mitja Dežela.
Šole si prizadevajo za zagotovitev kakovostne šolske prehrane iz sestavin, ki jih trenutni trg ponuja. Dobičkonosnosti na tem področju ne more biti, je jasen: »Naloga države bi morala biti predvsem pri finančni podpori šolam za zagotavljanje kadrovskih pogojev v šolskih kuhinjah, izobraževanju osebja in predvsem pri oblikovanju nekega zdravega trga surovin, v katerega bi se vključevali kvalitetni ponudniki in pri katerih bi VIZ-zavodi naročali. Gre za izdelke z dodano vrednostjo, cenovno dražje, ki naj jih država oziroma občina po potrebi subvencionira. Tako bi imeli kakovostne obroke, pomagali pridelovalcem in po drugi strani, kar je najpomembneje, zdrave otroke in dolgoročno zdrav narod.«
Četudi bi država v celoti pokrila stroške kosila, to še zmeraj ne bi zagotavljalo, da bi otroci dobili na krožnik najboljše sestavine. Na ministrstvu za šolstvo so dodali, da v ceno kosila ne nameravajo posegati. Številne ravnatelje sicer najmanj toliko kot dvig cen hrane skrbijo tudi stroški ogrevanja. Ne vedo še natanko, kaj bodo storili v primeru astronomskih podražitev ali celo pomanjkanja energentov.
