Z učinkovitim prezračevanjem druga cev Karavank ni nujna

Če bi za sanacijo prezračevanja v predoru Karavanke uporabili najsodobnejšo tehnologijo, bi se lahko izognili gradnji druge predorske cevi, ocenjuje strokovnjak Andrej Čufer.

Objavljeno
30. avgust 2013 18.23
*lvu* PREDOR KARANKE
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Jesenice – V cestnem predoru Karavanke bodo prihodnje leto posodobili sistem prezračevanja. »Če bi vgradili 2K sistem prezračevanja, bi izpolnili evropske smernice, da je treba v primeru požara zagotoviti dima prost izhod proti obema portaloma. Gradnja druge predorske cevi v tem primeru ne bi bila tako nujna«, pravi strokovnjak za predore Andrej Čufer.

Deset milijonov evrov vredna dela se bodo v največjem obsegu začela prihodnjo jesen in se bodo izvajala v celotnem predoru zaradi uskladitve z evropsko direktivo in tudi zaradi povečanja varnosti udeležencev v prometu ob morebitnih izrednih dogodkih v predoru, pravi Marjan Koler z Darsa.

Andrej Čufer meni, da bi morali med sanacijo vgraditi sistem prezračevanja z loputami (2K), ki v primeru požara učinkoviteje odvaja dim iz predora, hkrati pa tesni precej bolje od obstoječega sistema z žaluzijami, ki ga bodo med sanacijo posodobili. Sistem z loputami tudi ne bi bil bistveno dražji od sistema z žaluzijami, pravi Čufer.

Dars: v Karavankah druga cev ali vsaj ubežni rov

Na Darsu pravijo, da »z nobenim prezračevalnim sistemom v eni cevi predora Karavanke ne moremo zadostiti evropski direktivi o minimalnih varnostnih zahtevah«. Zato se mora zgraditi še druga cev ali ubežni rov. Povprečno predor dnevno prevozi nekaj več kot 8.000 vozil in kot pravijo na Darsu obseg prometa »v določenih časovnih obdobjih že presega zmogljivost, ki je v evropski direktivi opredeljena kot mejna vrednost za enocevne predore.« Katera so obdobja, ko je presežena zmogljivost predora, niso pojasnili.

Prvi mož slovenskih avtoprevoznikov Andrej Klobasa pravi, da bi v primeru vgradnje najsodobnejše tehnologije za prezračevanje predora izpolnili varnostne pogoje v enocevnem predoru (podobno kot v nekaterih drugih državah) in druge predorske cevi ne bi bilo treba graditi. »Avstrijci so v času, ko so propadla največja slovenska gradbena podjetja, pokazala zelo velik interes za gradnjo druge cevi«, ugotavlja Klobasa. O zaporah v času sanacije, ki bo s prekinitvami trajala pol leta (od jeseni prihodnje leto do pomladi leta 2015), pravi, da za prevoznike nobena zapora ni dobra.

Postopke za sanacijo prezračevanja v celoti vodijo v Avstriji

Andrej Klobasa je ob tem še izpostavil, da Dars za sanacijo sistema prezračevanja ni objavil nobenega javnega razpisa in ocenil, da si s tem »določeni ljudje zategnili zanko okoli vratu«. Marjan Koler pravi, da je bilo »dogovorjeno, da bo razpise za navedeni projekt objavil avstrijski upravljavec polovice predora Asfinag «. Dodal je, da razpisi še niso objavljeni in opozoril, da je težko ločiti razpise za en sistem, ki mora delovati sinhrono in poenoteno v celem predoru in mora biti tudi v fazi zgraditve izveden usklajeno.

Čufer meni, da je Dars le asistiral avstrijskemu Asfinagu, ki je za sanacijo sistema prezračevanja izbral predlog, ki ga je recenziral dr. Rune Brandt iz Švice. S švicarskim strokovnjakom sta pred leti skupaj pripravila predlog za sanacijo prezračevanja v predoru Karavanke s sistemom s prezračevalnimi loputami, zdaj pa Čufer pravi, da je Brandt očitno precej spustil standarde varnosti na minimalne zahteve avstrijskih smernic in pristal na slabšo rešitev.