Z večstranskim sporazumom nad davčno erozijo

Države nameravajo z mednarodno konvencijo preprečiti zmanjševanje davčne osnove in imeti večji nadzor nad dobičkom.

Objavljeno
19. junij 2017 23.02
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Slovenija se je pridružila državam, ki so pod okriljem OECD podpisale večstransko konvencijo o izvajanju ukrepov, s katerimi bodo poskušale preprečiti zmanjševanje davčne osnove in preusmerjanje dobička v ugodna davčna okolja. Podpisnic konvencije je za zdaj 76. Naslednji korak je ratifikacija po državah. Vprašanje tako imenovane davčne erozije je vključeno v dvostranske davčne sporazume, večstranska naj bi odpravila vrzeli v njih.

Vprašanje tako imenovane davčne erozije, za katero je uveljavljena angleška kratica BEPS, je vključeno v dvostranske, bilateralne davčne sporazume med državami, nova večstranska konvencija pa naj bi odpravila vrzeli v njih. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je oktobra 2015 sprejela 15 ukrepov, s katerimi naj države preprečijo erozijo davčne osnove in umetne prenose dobičkov iz držav, kjer so ustvarjeni.

»Na ta način si multinacionalna podjetja zmanjšajo davčno obremenitev in povečujejo dobičke. Ta praksa je legalna, a poleg erozije davčne osnove v državi, v kateri je dobiček nastal, povzroča neenake gospodarske razmere, saj manjša in srednja podjetja nimajo dostopov do shem za preusmerjanje dobičkov, zato plačujejo mnogo višje davke kot multinacionalke, poudarjajo v nevladni organizaciji Transparency International Slovenia. Junija lani je OECD prav zaradi tega problema sklicala veliko mednarodno posvetovanje v japonskem Kjotu.

Velike izgube v proračunih

BEPS je kratica za angleški izraz base erosion and profit shifting, kar v slovenskem prevodu pomeni erozija davčne osnove in prelivanje dobička v ugodna davčna okolja. Gre za domišljeno strategijo izogibanja davkom. Zavezanci izkoriščajo vrzeli in neskladja v davčnih predpisih na ravni držav in po mednarodnih dogovorih, kar jim omogoča prelivanje dobičkov na območja z nizkimi davčnimi stopnjami ali celo brez obdavčitve. Prelivanje dobičkov iz države, v kateri so nastali, na območja z nižjo obdavčitvijo je običajno značilno za multinacionalke, ki imajo po svetu razvejano mrežo svojih družb, a ni omejeno le nanje.

Po ocenah OECD proračuni držav na globalni zaradi BEPS vsako leto izgubijo od štiri do deset odstotkov svetovnih prihodkov iz davka na dohodke podjetij, to pa prizadene zlasti proračune nerazvitih države. Države morajo v svojih proračunih nadomestiti izgube, ki jim jih povzroča takšno davčno izogibanje, poudarja sekretar zbornice davčnih svetovalcev Aleš Budja: »Ne samo v Sloveniji, tudi na mednarodni ravni so zato zavezanci pogosto izpostavljeni preveč agresivnemu davčnemu inšpekcijskemu nadzoru. Cilj je pobrati čim več davka za vsako ceno, čeprav davčne administracije pri tem poudarjajo, da gre pač za zakonite postopke.«

Na drugi strani države zaradi izgub, ki jim jo povzroča erozija davčne osnove, zvišujejo davčne stopnje, dodaja sogovornik, kar je mogoče v zadnjem času opaziti v več evropskih državah.

V imenu Slovenije je večstransko, multilateralno konvencijo podpisala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Po pričakovanju ministrstva za finance bodo prve spremembe veljavnih dvostranskih davčnih sporazumov med državami začele veljati na začetku leta 2018. Do konca leta lahko svoje podpise k mednarodni konvenciji pri OECD prispevajo še nove podpisnice: »Pridržki in uradna obvestila, ki so jih posamezne podpisnice predložile ob podpisu, se bodo še lahko spreminjali. Končna stališča bodo podpisnice predložile ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.«

Prelomna konvencija

Za mnenje o izboljšavah, ki jih bo večstranski mednarodni davčni sporazum po uveljavitvi vnesel v dvostranske, bilateralne konvencije med državami, smo prosili odvetnika Jureta Mercino, ker se pri svojih strankah pogosto ukvarja s problemi, ki izvirajo iz mednarodne obdavčitve, temelj zanjo pa so tudi dvostranski davčni sporazumi, natančneje konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi, za katere se uporablja kratica KIDO.

Sogovornik poudarja, da so na ravni OECD oktobra 2015 sprejeli 15 ukrepov, s katerimi naj države preprečijo erozijo davčne osnove in umetne prenose dobičkov iz držav, kjer so ustvarjeni – na kratko so znani kot ukrepi BEPS: »Nekateri od teh ukrepov so že neposredno uporabljivi, na primer nove smernice glede določanja transfernih cen. Nekateri predvidevajo spremembo notranje zakonodaje držav, na primer glede dokumentacije transfernih cen. Nekateri ukrepi pa zahtevajo spremembo bilateralnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.« P

rav zato so torej predstavniki 76 držav, med katerimi je bila Slovenija, in tako imenovanih jurisdikcij 7. junija v Parizu podpisali večstransko konvencijo o izvajanju ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička.

Jure Mercina meni, da je podpis večstranske konvencije prelomen dogodek na področju mednarodnega obdavčevanja: »Redkokdaj se zgodi, da znotraj mednarodne skupnosti obstaja tako široko soglasje o posamezni problematiki, kot je v primeru multinacionalk, ki se izogibajo davkom. Na to kaže tudi dejstvo, da je med sprejetjem in objavo 15 ukrepov BEPS ter podpisom večstranske konvencije za njihovo implementacijo v bilateralne KIDO minilo manj kot dve leti.«

Toda, poudarja sogovornik, ni mogoče spregledati, da na podpisu večstranske konvencije ni bilo predstavnikov ZDA: »Poleg tega je obseg minimalnih standardov relativno ozek. Večstransko konvencijo sestavlja nabor minimalnih standardov, ki jih morajo v bilateralne KIDO implementirati vse države podpisnice, in dodatne ukrepe, ki jih lahko države implementirajo prostovoljno.«

Pred državni zbor

Po besedah sogovornika bo multilateralna konvencija tako imenovane BEPS-ukrepe vključila v več kot 1100 sklenjenih dvostranskih davčnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja: »Slovenija se je odločila, da bo poleg minimalnih standardov v svoje KIDO vključila tudi nekatere dodatne ukrepe, med drugim za preprečevanje umetnega izogibanja statusa poslovne enote ter za obvezno in zavezujočo arbitražo v primeru spora v zvezi z obdavčitvijo med državama.« Z dodatnimi ukrepi se bosta morali strinjati obe državi, podpisnici posamezne dvostranske konvencije. Nova večstranska konvencija bo začela veljati, pravi Jure Mercina, ko jo bo ratificiralo najmanj pet držav podpisnic: »V Sloveniji jo mora potrditi državni zbor.«