Tiskane izdaje
Sežana – Manjša prodaja vina in manj interesa med mladimi za delo v vinogradih na kamnitih tleh sta glavna vzroka za staranje vinogradov. Kljub subvencijam je enostavna reprodukcija vinogradov že nekaj let nedosegljivi cilj. Boljša prodaja vin je edino učinkovito zdravilo, pravijo kraški vinarji.
Trend upadanja obnavljanja vinogradov se vleče že zadnjih 15 let. Od leta 2001 do leta 2006 so na Krasu še obnovili povprečno 21 hektarov vinogradov na leto, kar je bilo dovolj za ohranitev vinogradov v dobri kondiciji, potem pa je obnova vinogradov precej upadla. »Nekoliko je, tako kot v vsej Sloveniji, poskočila leta 2005 zaradi bojazni, da bi Evropska unija omejila sajenje trt. Toda v letih od 2007 do 2011 je bilo na leto obnovljenih povprečno le šest hektarov vinogradov, lani samo še 3,4 hektara, to je daleč od enostavne reprodukcije, ki znaša 20 hektarov na leto,« ugotavlja kmetijska svetovalka Majda Brdnik.
Teran ostaja kraški
Kraški vinarji so na tekmovanju v Gornji Radgoni prejeli največ nagrad med vsemi vinorodnimi okoliši. So tudi prejemniki tujih nagrad, pravkar pa jim je dokončno uspelo ubraniti ime teran na evropski ravni. Zato je skrb za prihodnost terana na mestu, ocenjujejo. Poleg krize z manj prodanega vina postaja problem na dolgi rok predvsem staranje vinogradov. »Življenjska doba vinograda znaša približno 30 let, vinogradi so starejši in zato manj produktivni, čeprav površina približno 600 hektarov vinogradov ostaja približno enaka. Poleg tega se starajo tudi vinogradniki, mladih prevzemnikov pa ni,« opaža predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok.
Napovedi za letošnje leto so nekoliko boljše, saj je kmetijska svetovalna služba za sofinanciranje prestrukturiranja vinogradov prejela vloge za obnovo vinogradov na enajstih hektarih. »Toda imamo nov problem. Zaradi lanskih mokrih in zato mrzlih tal za letošnjo obnovo vinogradov zmanjkuje trsnih cepljenk. Obnova vinograda je velika investicija, ki jo je treba načrtovati na daljši rok, tega pa še ne znamo,« pravi svetovalka kraških vinogradnikov Brdnikova.
Brez subvencij ne bi šlo
Interes za pomlajevanje trt upada kljub subvencijam za prestrukturiranje vinogradov. Stroški za obnovo vinograda na Krasu znašajo od 28.000 do 55.000 evrov na hektar, za zahodno Slovenijo pa velja, da so imeli vinogradniki pravico do 50-odstotnega sofinanciranja. Lani so nepovratna sredstva za prestrukturiranje vinogradov na Krasu znašala povprečno 18.990 evrov na hektar, odvisno od težavnosti terena in obnov, v novi finančni perspektivi pa bodo subvencije lahko še ugodnejše. »Številke se zdijo velike, vendar je obnova na Krasu zelo draga. Prst za obnovo vinogradov moramo dovažati tudi več kilometrov daleč. Srečen je tisti, ki ima v bližini lastno vrtačo,« pravi vinar Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana, strinja pa se pa tudi Alenka Orel iz Avbra, ki pravi, da bi se brez subvencij pri njih zelo težko odločili za obnovo. »Subvencije so nam na Krasu v veliko pomoč. Priti do njive je ogromen strošek, saditev je manjši problem. Za obnovo vinogradov smo se odločili, ker imamo sina, ki bo prevzemnik in ker imamo vso opremo. Eno obnovo smo izvedli predlanskim, novo načrtujemo za leto 2016.« Predsednik Društva kraških vinogradnikov in vinarjev David Štok pa opozarja, da mora vinogradnik za obnovo vinograda, ki stane na primer 40.000 evrov, zagotoviti najprej svoj denar, praviloma posojilo, če hoče pridobiti subvencijo, denar pa dobi povrnjen čez leto dni.
Rešitev je boljša prodaja
In kje kraški vinogradniki, ki skrbijo za prihodnost terana in Krasa, vidijo rešitve? »Dobra prodaja pomeni dobro obnovo, zato se moramo truditi za čim boljšo prodajo. Nujna so ocenjevanja terana na vseh ravneh. Tako rastemo skupaj. Zavedamo se, da je za prihodnost vinogradov ključna tudi čim boljša cena. Mi prav zaradi tega, da bi ljudi spodbudili k obnovi vinogradov, počasi višamo odkupno ceno grozdja. Ta je v državi na primer znašala 42 centov za kilogram, naša predlanska je bila 57 centov, lanska pa 60 centov,« pojasnjuje direktor Vinakrasa Sežana Marjan Colja.
