Z zaračunavanjem informacij do težjega nadzora nad delovanjem države

Ljubljana – »Draga informacija dela državljane neobveščene in neaktivne. Nadzor nad porabo javnih sredstev in delovanjem države je zato manjši in vedno bolj nepregleden,« opozarja Transparency International Slovenija (TI) – Društvo integriteta in svari pred spremembo zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja. Ta naj bi zapletla in podražila dostop do informacij.

TI je danes, na svetovni dan pravice vedeti, opozoril na predlog spremembe 34. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je zdaj v zakonodajnem postopku v državnem zboru. Te so po njihovem mnenju v nasprotju z mednarodnimi standardi in konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Zakonske spremembe pa gredo še dlje – ne samo, da ne odpravljajo nezakonitega zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje informacij, temveč ga celo legalizirajo. Po zakonu mora biti dostop do informacij javnega značaja namreč brezplačen, razen plačila za materialne stroške

Andreja Mrak iz Transparency International pravi, da jih najbolj žuli sprememba člena o stroških, ki jih je mogoče zaračunati za posredovanje informacij. Medtem ko se je do zdaj plačevalo le materialne stroške, bodo lahko javni uslužbenci po novem zaračunavali vse stroške, ki so povezavi s posredovanjem podatkov. Javni uslužbenci so za to svoje delo tako ali tako že plačani iz proračuna, obenem je to eno izmed njihovih zakonsko določenih nalog. »To je tako, kot če bi nam upravna enota zaračunala posredovanje gradbenega dovoljenja,« primerja Andreja Mrak.

Vlada bi že do lanskega oktobra morala sprejeti stroškovnik, da bi to področje enotno uredila, a tega vse do danes ni storila, zato se bojijo, da za to ni prave politične volje. Če bodo v državnem zboru potrdili zakonske spremembe, ki predvidevajo plačilo stroškov dela, bo posredovanje informacij precej dražje, postopki pa administrativno bolj zapleteni, napoveduje Andreja Mrak.

Tega se zavedajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer ne pristajajo na logiko, da je »informacija javnega značaja izključno tržno blago.« Takšne finančne ovire lahko otežijo tudi preiskovalno novinarsko delo, opozarjajo v DNS.