Za 460 milijonov evrov vprašanj

Bolnišnice se bojijo umiranja na obroke, ZZZS pa dokazuje, da je denarja več kot lani.

sre, 06.01.2016, 08:00

Slovenj Gradec, Ljubljana – Po nekajletnem nižanju cen zdravstvenih storitev, ki je bolnišnice in nekatere druge izvajalce pahnilo v težave in izgubo, je vlada na predlog ministrice Milojke Kolar Celarc julija lani cene za 2,12 odstotka povišala. To se je s 1. januarjem izteklo. Cene so zdaj spet nižje, v bolnišnicah pa so zaskrbljeni.

Konkretno: Bolnišnica Slovenj Gradec, ki ima 38 milijonov evrov prihodka, bo zaradi ponovnega znižanja cen pridelala do konca leta 1,2 milijona evrov primanjkljaja. Cene so zdaj še nižje, kot so bile pred povišanjem, in sicer za 0,4 odstotka (leta 2013 je bilo znižanje 1,8-odstotno, zdaj pa je 2,12-odstotno). Ker so sindikati dosegli dogovor z vlado za povišanje plač na način izplačila napredovanj, pomeni to v strukturi cene zdravstvene storitve še dodatnega 0,2 odstotka (v Slovenj Gradcu je to 270.000 evrov), torej so cene zdaj 0,6 odstotka nižje, kot so bile v prvi polovici lanskega leta, je povedal direktor bolnišnice Janez Lavre. To ga precej skrbi, saj, kot pravi, »bolnišnice umirajo na obroke, v zdravstveni blagajni pa denar ostaja«.

Kaj bo s prihranjenim denarjem?

Damjan Kos
z ZZZS je pojasnil, da o prihrankih zaradi znižanja cen ni mogoče govoriti. V obrazložitvi finančnega načrta je natančno popisano, za kaj bo denar, namenjen zdravstvenim storitvam, porabljen. S finančnim načrtom ZZZS za leto 2016 je za zdravstvene storitve predvidenih 43 milijonov evrov več kot leto prej, in sicer 1,785 milijarde evrov za leto 2016, leta 2015 pa je bilo 1,742 milijarde evrov. Gre za načrtovano 2,5-odstotno nominalno rast oziroma za 1,6-odstotno realno rast. ZZZS, ki ga vodi Samo Fakin, ima v okviru tega pripravljen denar za nihanja plač (41 milijonov evrov za leti 2015 in 2016).

Letos so razmere drugačne kot lani. Čeprav končnih rezultatov poslovanja še ni, na ZZZS predvidevajo, da bo za lani ostalo 4,8 milijona evrov, kar je precej manj kot leta 2014, ko je ostalo 15,8 milijona evrov. Ker je leta 2015 priteklo v ZZZS 16 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno, je vlada povišala cene storitev in tako v celoti gledano izboljšala finančni položaj izvajalcev. ZZZS je splošnemu povišanju cen nasprotoval, njegova skupščina je decembra namenila dodatnih osem milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob. Kako so bolnišnice porabile ta denar, še ni znano. Kos je zatrdil, da ZZZS niti v prihodnje ne namerava izvesti razpisa za skrajšanje čakalnih dob, meni pa, da se bodo morali širiti programi, torej več operacij pri obstoječih izvajalcih, ki jih bo ZZZS tudi plačal.

Partnerji v zdravstvu so se že dogovorili o razporeditvi sredstev za leto 2016, a je ostalo med njimi po Kosovih besedah več kot sto nerešenih vprašanj, predvsem predlogov za boljše vrednotenje storitev in širitve sedanjih programov v višini dodatnih 460 milijonih evrov, kar kaže na velike potrebe v zdravstvu. Kaj pripravljajo na ministrstvu?

»V pripravi je Splošni dogovor 2016, ki bo glede cen zdravstvenih storitev skladno z možnostmi poslovanja ZZZS, v katerem bomo nadaljevali približevanje cen zdravstvenih storitev na raven pred letom 2012 in s tem deloma ublažili pretekle varčevalne ukrepe,« je odgovorila ministrica za zdravje.

Prijavi sovražni govor