Ljubljana - Letni načrt obravnavamo prepozno, sredi leta, ko so gradbena dela na vrhuncu, naše avtoceste so predrage in slabo zgrajene, kar dokazujejo gradbišča »vsakih nekaj kilometrov«, cene gradnje ne določata stroka in politika, ampak nedotakljivi gradbeni lobiji, ki jim ne more do živega prav nihče, sistem vinjet je zmanjšal prihodke proračuna, so ob včerajšnji obravnavi letnega načrta razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, ki je vreden 672,5 milijona evrov, ugotavljali poslanci državnega zbora. Hkrati so se spraševali, ali bo minister za promet Patrick Vlačič za spremembo sposoben zagotoviti uresničitev letnega načrta, saj se to do zdaj ni še nikoli zgodilo. Zbor je načrt sprejel brez glasu proti, nobeden od govornikov v razpravi pa kot posebno pomembnega ni pozabil omeniti cestnega odseka, ki poteka skozi njegovo volilno okolje.
»Letni avtocestni načrt za letos, ki je pripravljen skladno s smernicami drugega rebalansa državnega proračuna, je zmanjšan, ker nekateri odseki, ki so njegov sestavni del, zaradi zamud v postopkih javnega naročanja v letu 2009 in izvedbe del ne bodo uresničeni tako, kot je bilo prvotno načrtovano. Revidirani načrt tako predvideva umik predvidenih namenskih sredstev in zmanjšanje predvidene porabe za gradnjo,« je v uvodu povedal minister za promet Patrick Vlačič. Kot je zagotovil, bo letos predano prometu 44,7 kilometra štiripasovnih avtocest, 10,3 kilometra hitre ceste ter 1,9 kilometra navezovalne ceste. Gradnja se bo nadaljevala na 6,1 kilometra štiripasovnih avtocest, na 5,2 kilometra hitre ceste, 10,4 kilometra dvopasovne ceste, 3,1 kilometra navezovale ceste ter z gradnjo bencinskega servisa Cikava.
Miran Jerič je v imenu LDS dejal, da »gradnja avtocest očitno postaja podobna veliki ladji, na kateri je manevriranje praktično nemogoče«. Letni načrt je kljub zmanjšani porabi pripravljen s smernicami drugega rebalansa proračuna ter skladen z razmerami v svetu in Sloveniji, je v imenu SD menil Matjaž Han. »Če pa načrt vendarle ne bo uresničen, pričakujemo, da bo minister potegnil določene poteze, ker vemo, kdo gradi avtocestni križ,« je dodal.
»Gradnja cestne in železniške infrastrukture bi morala biti v središču investicijske državne porabe, kar bi zlasti v času zaostrenih gospodarskih razmer pozitivno vplivalo na rast bruto domačega proizvoda, da ne omenjamo trajnosti dobrin, kot sta moderno cestno in železniško omrežje,« je v imenu SDS opozoril Peter Verlič. »Če bo Darsu in ministrstvu uspelo s konkurenčnimi razpisi, bi po našem prepričanju številka 508 milijonov evrov, kolikor je namenjenih za razvoj in obnovo avtocest, na koncu leta lahko bila za 10 do 20 odstotkov nižja, kar takoj pomeni prihranek od 50 do 100 milijonov evrov,« je dodal.
»Od ministra pričakujemo drugačno izvajanje gradnje in obnove avtocest, kot je bilo do zdaj, in da bo storil vse, da bo letni načrt uresničen, saj doslej še nikoli ni bil,« je v imenu Zaresa povedal Franci Kek, ki je hkrati poudaril, da je skrajni čas, da prekinemo prakso, ko so se letni načrti podaljševali, cena projektov pa je višala. »Smo sredi leta, zato se sprašujemo, ali je smiselno zapoznelo sprejemanje letnega načrta. Naj se še kaj zaplete, pa bomo načrt sprejemali po poletnih parlamentarnih počitnicah,« je v imenu Desusa opozoril Anton Urh. Srečka Prijatelja (SNS) je zanimalo, kaj bo z blokiranimi evropskimi sredstvi. Poudaril je, da SNS že leta opozarja, da je treba težji tranzitni tovor takoj preusmeriti na železnice. »Problem razvoja in gradnje avtocest niso niti ministri niti direktorji podjetij, temveč stroka,« je v imenu SLS povedal nekdanji minister za promet Radovan Žerjav.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela