Za azil bi lahko zaprosil le kdor pristane z letalom?

Ljubljana - Če nekdo pride v Slovenijo iz druge članice EU, se njegova prošnja za azil zavrne kot nedopustna, brez vsebinske obravnave. To je eden od členov novele zakona o mednarodni zaščiti, ki se zdi nevladnim organizacijam posebej sporna. Kritična ostaja tudi opozicija.


Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prosilci za azil, begunci in varovanjem človekovih pravic, so neprijetno presenetili predvsem tisti amandmaji k noveli zakona o mednarodni zaščiti, ki jih je SMC vložila tik pred drugo parlamentarno obravnavo in so člani matičnega odbora potrdili za zadnjo, plenarno razpravo na marčevski seji, ko naj bi bila novela sprejeta. Eno od določil, ki so jih vnesli v zadnjem trenutku, in se zdijo nevladnikom posebej nesprejemljivo, je formulacija, da se prošnja za azil zavrne vsem, ki bi prišli iz držav EU, in sicer kot nedopustna brez vsebinske obravnave. To bi praktično lahko pomenilo, da bi Slovenija obravnavala le prošnje za mednarodno zaščito ljudi, ki bi prispeli z letalom iz neke tretje države, kar, po besedah Katarine Bervar Sternad iz Pravno-inforamcijskega centra nevladnih organizacij (PIC), kaže na jasno kršitev postopkovne direktive EU in je sporna iz več vidikov. Zanjo niti ni bilo temeljite obrazložitve.

Problematično se ji zdi, kako se strokovna javnost izključuje iz razprav. »Sledi se nestrpnim politikam,« je prepričana Bervar Sternadova, ki je opozorila, da smo že vrsto let priča regresiji pravic prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito. Z novim zakonom bi ukinili tudi možnost pritožbe na vrhovno sodišče, proučiti morajo še, kaj bi to pomenilo v praksi. Če na nacionalni ravni ne bo posluha, nevladniki ne izključujejo možnosti, da bi se obrnili na sodišče evropskih skupnosti.

Nesprejemljivo razmerje

Zakonski predlog se zdi zelo slab tudi opoziciji. Vendar iz povsem nasprotnih razlogov. »Glede na aktualna dogajanja v zvezi z migrantsko krizo, vladni predlog prihaja veliko prepozno. Prav tako pa v ničemer ne posega v hitrejše odločanje o statusu teh oseb, v ničemer ne pospešuje postopkov za vračanje tistih oseb, ki jim mednarodna zaščita ni priznana. Še več, vladni predlog zakona pravzaprav v veliki meri kljub spremenjenim razmeram, ohranja enako azilno politiko kot doslej,« je kritičen Vinko Gorenak, poslanec SDS. »Naj samo opozorim, da je večina evropskih držav, ki so najbolj prizadete z migrantsko krizo, azilno zakonodajo že zaostrila, Danska, na primer, je šla celo v smeri, da prosilcem za azil pobere denarna sredstva od določene višine dalje. Slovenija pa bo tudi po novem zakonu še vedno oaza za prosilce za azil, saj jim bo nudila vso oskrbo in dodatno pomoč ter žepnino. V SDS smo pripravili vrsto predlogov dopolnil, s katerimi bi zaostrili azilno zakonodajo ter tudi sledili osnovnemu namenu azila, to pa ni integracije, temveč začasna pomoč, v času, dokler je država, iz katere azilant, prihaja pod vojno ali drugo represijo. Tudi sicer država namenja za enega prosilca za azil 833 evrov mesečno (vsa oskrba in drugi stroški), minimalna pokojnina za polno delovno dobo pa znaša 443 evrov. Takšno razmerje ni sprejemljivo,« meni Gorenak.