Za boj proti poplavam 540 milijonov evrov

Celje – Do leta 2021 bo Slovenija v povečanje poplavne varnosti vložila od 80 do 110 milijonov evrov na leto, predvideva načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017–2021 (NZPO), ki ga je vlada sprejela konec julija po skoraj desetletju priprav in majskem opominu Bruslja zaradi zamude pri prenosu evropske direktive.

Za zmanjšanje ogroženosti je na leto predvideno približno toliko, kolikor so poplave v 25 letih na leto v povprečju povzročile gmotne in gospodarske škode.

NZPO vsebuje precej ukrepov in projektov za konkretno zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki so že skoraj pripravljeni ali jih v manjši meri že izvajajo. Prednost pa imajo projekti, s katerimi bi zmanjšali ogroženost v poplavno najbolj ogroženih porečjih, kot so Savinja, Drava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Vipava, Sora, Mura, Ledava in drugi.

Celoten nabor ukrepov in projektov za obdobje 2017–2021 je ocenjen na okoli 540 milijonov evrov, ki bi jih zagotovili iz različnih virov – od evropskih in domačih do namenskih in proračunskih. Vlada ocenjuje, da je zagotovo mogoče računati na okoli 400 milijonov, torej na okoli 80 milijonov evrov na leto, po bolj optimističnih ocenah pa bi bilo v petih letih mogoče zagotavljati tudi več in priti do 530 ali 540 milijonov evrov, na kolikor je ovrednoten celoten NZPO.

Vložek je le četrtina škode v 25 letih

Poleg tega, da so vzele nekaj človeških življenj, so poplave od leta 1990 do 2014 povzročile za približno 1,8 milijarde evrov škode brez DDV, od tega samo v zadnjih desetih letih za milijardo. »V Sloveniji imamo približno 120 milijonov evrov neposredne škode kot posledice poplav na leto, če pa upoštevamo še dodatno posredno škodo, kot so izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave ter druge dolgoročne posledice, znesek naraste na približno 150 milijonov evrov na leto,« pravijo na MOP.

Sotočje Savinje in Ložnice na Špici v Celju, od tod višje ob toku Savinje načrtujejo razlivne površine oziroma zadrževalnike visokih voda. Foto: Brane Piano/Delo

Vrednost sprejetega načrta za prihodnjih pet let je torej le četrtina škode, ki jo je država zaradi poplav utrpela v četrt stoletja ali, upoštevaje samo zadnje desetletje, le približno trikrat toliko, kolikor znaša poplavna škoda v letu dni. NZPO je za podlago vzel leta 2013 identificiranih 61 območij pomembnega vpliva poplav, ki so bila združena v 17 porečij, na katera se osredotočajo protipoplavni ukrepi v okviru načrta. V povodju Donave je 14 porečij: Zgornja Sava, Sora, ljubljanska Sava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, litijska Sava, Savinja, krška Sava, Krka, Sotla, mejna Drava z Mežo in Mislinjo, ptujska Drava, slovenska Mura in Ledava, v povodju jadranskih rek pa sta porečji Idrijce in Vipave ter Obala. Da se v gospodarjenje z vodami vrača denar, poleg vrste protipoplavnih ukrepov v NZPO kaže tudi finančno in ne samo deklarativno določena politika doslednega rednega vzdrževanja vodotokov.

Vsaj zaščita Ljubljane in Savinje

Toda strokovnjak za vode Rok Fazarinc opozarja, da od sprejetja NZPO ne bi smeli pričakovati preveč, saj gre za zdaj predvsem za seznam želja: »Načrtovanih sredstev nikakor ne bo mogoče tudi porabiti. Projekti namreč niso pripravljeni ali niso dovolj daleč pripravljeni, postopki pa so tako dolgotrajni, da marsičesa ne bo mogoče narediti. Za večje projekte potrebujemo državne prostorske načrte, katerih sprejemanje lahko traja tudi deset let, celo za manjše ukrepe pa je potrebno leto ali dve.« Dobro bo že, če bo izveden že leta 2013 sprejet in letos dopolnjen državni prostorski načrt (DPN) za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane, pravi Fazarinc.

Nekaj možnosti za izvedbo pred letom 2021 ima tudi DPN za zagotavljanje poplavne varnosti s suhimi zadrževalniki za vode Savinje s pritoki v Spodnji Savinjski dolini, ki bi zmanjšali pritok visokih voda v Celje in niže. Osnutek je že iz leta 2011, nato je bila zanj naročena hidrološka študija, leta 2014 pa so začeli pripravljati podlage za izkoriščenje zadrževalnikov za namakanje kmetijskih površin.

Ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen so spomladi med obiskom v Žalcu predstavili cenejši načrt z manj zadrževalniki in oceno, da bi jih lahko v prostor postavili z občinskimi načrti. Direktorica uprave občine Žalec Tanja Razboršek - Rehar je zdaj pojasnila, da vendarle ne bo šlo brez DPN: »Naše projekte na MOP sprejemajo in spremenili bodo DPN, pri financiranju pa računamo tudi na sredstva EU iz sicer še ne objavljenega razpisa za razvoj regij.«