Za ceste 5,5 milijarde evrov

Z odprtjem avtocestnega odseka na Gorenjskem se zaključuje gradnja slovenskega avtocestnega omrežja, ki je državo drago stala.

Prva štiripasovna avtocesta je bila v Sloveniji zgrajena med Vrhniko in Postojno. Z gradnjo so začeli leta 1970 in končali decembra 1972. Do osamosvojitve Slovenije je bilo zgrajenih nekaj manj kot 140 kilometrov štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter dobrih 59 kilometrov dvopasovnih avtocest, pri čemer "avtocesta" Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom seveda ni upoštevana.

Po osamosvojitvi je bila za spodbujanje vsega gospodarstva pomembna odločitev o graditvi avtocestne infrastrukture. Prvi program izgradnje avtocest je bil narejen leta 1993, hkrati je bila ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Leta 1995 je bil sprejet nacionalni program izgradnje avtocest, ki je bil leta 1998 dopolnjen.

Leta 2004 je bil z resolucijo sprejet nov nacionalni program. Od leta 1994 do danes je bilo zgrajenih skupno 528 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest po NPIA. Leta 1995 je bil obseg programa petsto kilometrov avtocest in hitrih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 2.170 milijonov dolarjev (brez  stroškov financiranja in po takratnih cenah). V programu je bila poleg avtocestne smeri vzhod – zahod predvidena tudi smer sever - jug, od Karavank do Obrežja. Slovenski avtocestni križ. Leta 1998 je bil obseg programa 554 kilometrov avtocest in hitrih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 4,1 milijarde dolarjev USD (brez stroškov financiranja in po cenah leta 1997). Leta 2004 se je program podaljšal na 573 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 5.425,9 milijonov evrov brez stroškov financiranja in po cenah leta 2002. Od leta 1994 do konca leta 2010 je bilo v gradnjo avtocest, hitrih cest in drugih cest iz nacionalnega avtocestnega programa investiranih približno 5,589 milijard evrov.

Do sredine prejšnjega desetletja so se slovenske ceste gradile iz proračunskega denarja - tudi bencinskega tolarja - potem pa se je začel Dars s poroštvom države izdatneje zadolževati, državni denar pa je domala usahnil. Skupni znesek sklenjenih kreditnih pogodb in izdanih obveznic je sredi letošnjega leta znašal 3.464.415.876 evrov, od tega pa  je že odplačanih dobrih 497 milijonov evrov. Dejansko stanje dolga je brez obresti tako 2.967.386.765 evrov, kar ob predpostavki, da se  posojilni pogoji do leta 2037 ne bi spreminjali, pomeni skupno približno 4,1 milijarde obveznosti. Če bodo obroki v prihodnjih dveh letih še kolikor toliko znosni, pa 456 milijonov evrov leta 2014 Dars brez prestrukturiranja ne bo mogel plačati. Skupni prihodki od cestnin so bili lani namreč dobrih 290 milijonov evrov, predlani pa slabih 238 milijonov evrov.