Za cesto ni denarja in soglasij

Maribor – Usoda južne obvoznice, na katero Maribor čaka že več let, je negotova. Za prvi odsek je dokumentacija urejena, vendar za naložbo ni denarja, pri načrtovanju nadaljevanja trase do Bohove pa se je zataknilo pri umeščanju v prostor, kar je bil tudi vzrok za obisk župana Andreja Fištravca na ministrstvu.

Za približno 1,4 kilometra dolgo traso mariborske južne obvoznice od Streliške do Kardeljeve ceste je že več let izdelana prostorska, projektna in investicijska dokumentacija, začetek gradnje pa je bil sprva predviden v letu 2010. A ta čas še potekajo odkupi zemljišč, je povedal Branko Belca z mariborske občine, kdaj bo lahko stekla gradnja, pa ni znano. »Od novega leta se ne dogaja nič, ker direkcija nima niti centa za investicije,« je povedal direktor republiške direkcije za ceste (DRSC) Gregor Ficko.

Naložba v prvi del južne obvoznice je ocenjena na okrog 24 milijonov evrov, je pojasnil Belca; predvideno je, da bi občina plačala ureditev površin za pešce in kolesarje, ostalo pa država. Na relaciji med Streliško in Kardeljevo cesto je sicer štiripasovnica začrtana po oziroma vzporedno s strugo Radvanjskega potoka, v preteklosti pa je bilo slišati pomisleke takratnega urbanističnega sveta, da trasa zaradi nasipa prekinja stik predela Maribor-jug s pobočjem Pohorja. Ne glede na to je mestni svet leta 2006 potrdil odlok o lokacijskem načrtu.

Težave s pripravo prostorskega akta pa so te dni aktualne pri projektu nadaljevanja južne obvoznice od Kardeljeve ceste do avtoceste oziroma do Bohove. Nazadnje sta ostali v igri dve varianti trase, od katerih so projektanti kot sprejemljivejšo predlagali tisto, speljano mimo Razvanja, ki jo zagovarjajo tudi na DRSC. Ker pa bi potekala čez kmetijska zemljišča (polja), je ministrstvo za kmetijstvo in okolje podalo negativno mnenje.

Zaradi težav pri umeščanju v prostor je bil ta teden sestanek na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki se ga je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec; ali so se na njem kaj konkretnega dogovorili in kako se bo nadaljeval ta projekt, nam na občini včeraj še niso pojasnili. Kot smo izvedeli, pa DRSC ostaja pri trasi mimo Razvanja, ki ji nasprotujejo kmetijci, medtem ko drugi različici, po kateri bi cesto speljali mimo Betnave, nasprotje ministrstvo za kulturo. Prav tako bi bila druga varianta s prometnega, gradbenega in finančnega vidika zelo zahtevna. Ocene, koliko bi stala gradnja zadnjega kraka južne obvoznice od Kardeljeve ceste do Bohove, na občini, ki vodi pripravo državnega prostorskega načrta, še nimajo.