Za darila poskrbijo tudi spletne dobre vile

Portal StoryLink: Mlada ekipa slovenskih študentov je na spletu zagnala platformo, na kateri donatorji lahko pomagajo ljudem v stiski.

Objavljeno
06. december 2015 21.12
Dobrodelni portal StoryLink in njena ustanovljiteljica Nasti Šušnjara 03.decembra 2015 [portali,aplikacije,StoryLink,Nasti Šušnjara]
Helena Peternel Pečauer
Helena Peternel Pečauer
Ljubljana – Ekipa mladih se je odločila, da bo s čutom za sočloveka, z znanjem in sodobno tehnologijo humanitarnost spravila v korak s časom. Od danes zvečer bo na spletu na voljo nova aplikacija StoryLink. Na platformi bodo objavljene kratke anonimne zgodbe otrok, ki živijo v stiski, prek istega spletnega mesta pa jim bo mogoče kupiti in podariti natanko tisto, kar najbolj potrebujejo.

Danes se, še izraziteje kot v preteklosti, svet deli na tiste, ki imajo vsega dovolj, na drugi strani pa je vedno več ljudi, ki brez pomoči humanitarnih organizacij ne morejo preživeti. Koliko je bilo takšnih letos, na Statističnem uradu Republike Slovenije še niso izračunali, podatek za lani pa pravi, da je pri nas pod pragom revščine živelo že 290.000 ljudi. O svojih zgodbah molčijo, stisko skrivajo, dokler je mogoče, saj je revščina še vedno stigmatizirana.

Že pet let prepogosto vlogo socialnega korektiva, največkrat pa vlogo omogočanja priložnosti in možnosti enakopravnega razvoja otrok opravlja Botrstvo v Sloveniji in prav pretresljiva zgodba iz tega projekta je bila povod, da je Nasti Šušnjara, idejna vodja projekta StoryLink, začela razmišljati, kako bi lahko ranljivim še bolj učinkovito pomagala.

Neverjetni odziv mladih

»Pred dvema letoma sem naletela na ganljivo zgodbo 13-letnega fanta. Njegova družina je bila v takšni stiski, da niso imeli kaj jesti. Vrstniki v šoli so ga zmerjali, češ da njegova oblačila smrdijo po vlagi. Fanta so pripeljali tako daleč, da si ni želel več živeti. To me je popolnoma strlo. Nisem mogla dojeti, kako je mogoče, da 13-letnik izgubi voljo do življenja, ker se je rodil v deprivilegirani družini,« pripoveduje Nasti, absolventka študija psihologije.

Vključila je prijatelje, družino in prek Botrstva jim je uspelo fantu poslati več paketov pomoči. »Potem sva z mamo enako pomagali še drugim. Bili sva v dilemi, kaj dati v paket. Vsako zgodbo sva podrobno analizirali in si izpisovali, kaj bi družini prišlo najbolj prav. V pakete sva dajali stvari po lastni presoji, v najboljši veri, da bodo koristne,« razlaga.

V eni od zgodb sta prebrali, da si otrok najbolj na svetu želi banane. »Ni težko kupiti banan, toda kako jih spraviti do otroka? Mar ne bodo med transportom že zgnile in s tem uničile še majico, ki je bila v paketu? Takšnih dilem je bilo vse več,« poudarja.

Takrat nakupi po spletu še niso bili najbolj domači, malokdo je na ta način plačeval račune, ni še bilo internetnih donacij pa tudi dostava na dom je šepala. »Danes je povsem drugače. Tudi sama rada kupujem na internetu in se zelo razveselim škatle, v kateri mi izdelek dostavijo. Predstavljala sem si, da verjetno enako doživljajo tudi ljudje v stiski, če jim na vrata potrka dostavljavec.«

V študentkini glavi se je ves čas pletlo vprašanje, kako vse to uskladiti in oplemenititi s humanitarno noto. Avgusta letos se ji je posvetilo. Idejo je najprej preverjala pri družinskih članih, ki so se čudili, da kaj takega še ne obstaja. »Zadala sem si nalogo, da moram to izpeljati,« pove Nasti. »Ker nimam izkušenj s programiranjem, si nisem predstavljala, kako bo delovalo. Objavila sem oglas, da iščem programerja, ki bi bil pripravljen pomagati pri projektu, in bila zelo presenečena, ker se jih je odzvalo toliko. Vedela sem, da so te storitve drage, in res nisem pričakovala, da bo tolikim mar otroke, socialo, za humanitarnost. Povabila sem jih na intervjuje in izbrala Jana Mrharja, ki je iz rokava stresal ideje, kako naj bi portal deloval.«

Neposredno in pregledno

Nasti je vztrajala, da mora biti vse končano decembra, v mesecu obdarovanja, ko so ljudje dobrodelnosti najbolj naklonjeni. »Lotili smo se dela. Nama z Janom se je pridružila še Ivana Maček iz Zagreba. Spoznali sva se, ko sem tam študirala, in vedela sem, da ji socialno delo zelo veliko pomeni. Z veseljem je začela sodelovati pri razvoju globalne dobrodelne platforme StoryLink,« pripoveduje.

Kmalu jim je bilo več kot jasno, da bo v projektu treba komunicirati z družinami, s humanitarnimi partnerji, iskati trgovce, urejati dostavo ter privabiti donatorje in podjetja, ki bodo s prispevki omogočili, da bo ideja delovala. Za tri ljudi bi bil to nemogoč zalogaj. »Potem so prišle zraven dobre vile,« Nasti z očmi pokaže na nekaj dobrodelnih mladih sodelavk, ki so se pridružile pogovoru. »Bilo je neverjetno. Druga za drugo so začele prihajati. Tudi na facebooku sem objavila povabilo. Prihajala so elektronska sporočila mladih, ki so slišali za projekt, opisovali so, kaj obvladajo, in spraševali, kako lahko pomagajo. Po štirinajstem sodelavcu je bilo treba potegniti črto.«

Da bo vse, kot mora biti, so se registrirali kot Zavod za pomoč socialno ogroženim, uradni dokument o ustanovitvi Fundacije StoryLink, dobrodelne ustanove, pa je 20. novembra podpisala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Mlada ekipa, ki jo poleg že omenjenih sestavljajo še Eva Gradišar, Maruša Lubej, Nina Razpet, Sara Mlinar, Nika Vižentin, Ana Šemrov, Ana in Lea Ovsenik, Marie Bitenc in še en programer, Tadej Miklavčič, zdaj ob študiju, službi in drugih obveznostih že upravlja aplikacijo, s katero bodo ljudje laže in učinkoviteje pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč. »Zelo neposredno, pregledno in preprosto,« obljubljajo.

Na spletni strani StoryLink bo predstavljena anonimna zgodba družine ali otroka po priporočilu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki potrebuje pomoč. Dodane bodo tri stvari, ki jih najbolj potrebuje. »Paket hrane, denimo, bunda prave velikosti, ker pa smo v prazničnem času, smo dodali še božično željo. Poglejte, družina devetletne Ane potrebuje hrano, deklica toplo jakno, od Božička pa bi rada hiško za punčke. Zraven piše, koliko stane paket hrane in kaj vse bo v njem, koliko oblačilo in igrača. Uporabnik se odloči, kako bo pomagal, klikne na izdelek in za deset minut rezervira darilo. S tem se zaveže, da bo znesek nakazal na naš račun. Če se premisli in odstopi, bo aplikacija možnost obdarovanja omogočila drugemu, če pa denar nakaže, bo pokazala, da je Ana bundo že dobila. Tako bomo preprečili, da bi jih deklica dobila pet in da bi ljudje revnim vozili zanemarjene in strgane stvari. Posamezno družino bomo na aplikaciji zadržali največ tri mesece, saj je pomoči potrebnih veliko,« razloži Nasti.

Presenetljivi odziv tujcev

Z nakazanim denarjem bodo sodelavke StoryLinka pri trgovcih čim prej kupile označen izdelek, dostavna služba pa bo paket izročila naslovniku. »Darovalec bo na spletni naslov sproti dobival sporočila o postopku, vse do tedaj, ko bo obdarovanec podpisal prejem paketa. Ves nakazani znesek bo porabljen za nakup izbranega izdelka, niti centa ne bomo zadržali za naše delovanje,« poudari.

Prvi odzivi, med poskusnim delovanjem portala, so jih navdušili. Nasti: »Zanimivo je, da so kar polovico obiska zapolnili tujci. Zelo veliko je bilo Američanov, posamezniki iz Južne Koreje, Avstralije, s Filipinov in iz Rusije. To nas je zelo presenetilo. Zdaj bo, na primer, lahko neki Rus pomagal Blažku iz Zgornje Kungote. Če si bo fantek, denimo, zaželel solate, bomo mi poskrbeli, da jo bo čim prej dobil v paketu, čisto svežo, Rus pa bo poravnal račun zanjo. In prav to je, poenostavljeno povedano, bistvo našega poslanstva.«